Sudanski študent medicine: V Sloveniji sem videl zdravila, ki jih pri nas ni

Drage zasebne bolnišnice, na drugi strani pa javne ustanove, kjer primanjkuje zdravstvenega osebja, denarja in prostora. Vsak obisk zdravnika in prevzem zdravil je plačljiv, medtem pa zdravil močno primanjkuje. Takšna je realnost zdravstvenega sistema v državi večnih konfliktov, Sudanu, je pojasnil tamkajšnji 24-letni študent medicine Omer Abdelaziz. "Lansko leto se je začela državljanska vojna, ki je močno zarezala v situacijo v državi. Več kot 70 odstotkov bolnišnic trenutno ne obratuje."

Kot je pojasnil, zdravila v državo uvažajo posebni centri za zdravila, ki pa ne izdelajo veliko lastnih zdravil. "Po začetku vojne, dva centra ne delujeta več in stanje se je takrat močno poslabšalo. "

Še bolj nepredstavljivo pa je, da bi vas, če bi zboleli za rakom, iz zasebnih bolnišnic odslovili, v javnem sistemu pa bi pomoč našli le v treh ali štirih bolnišnicah, pripoveduje 24-letnik na praksi, pa čeprav v Sudanu živi prek 45 milijonov ljudi. "Ljudje, ki si zdravljenje lahko privoščijo, gredo v tujino, v katerokoli drugo državo." In če si tega ne moreš privoščiti? Potem, je dejal Abdelaziz, pač greš v javno bolnišnico znotraj države in upaš na najboljše.

Mi imamo medtem vse, je dodal predstojnik hematološke klinike, Samo Zver. "Od zdravil, do tehničnih zadev, od prostora in klinični center, ki ga nekateri vidijo kot glavni problem je tisti, ki vse to nosi. Ko vse "crkne", ko nehajo dežurati v zdravstvenih domovih zaradi umikov soglasij, ko se stvari rušijo, pri nas boš vedno dobil pomoč."

Zver je sudanskega študenta za mesec dni vzel pod okrilje, Abdelaziz si namreč nekoč želi postati hematolog. "Videl sem laboratorij, različne načine zdravljenja, nova zdravila, ki jih v moji državi ni. Ljudje, ki denimo potrebujejo transplantacijo, morajo v tujino, ker tega v moji državi nimamo, medtem pa to storitev ljudje tu dobijo, če lahko tako rečem, položeno na dlan," je pojasnil Abdelaziz.

"So ljudje, ki imajo bolanega očeta, mamo, otroka in obstaja zdravilo, ampak je predrago, država jim ga ne plača. Pri nas te izkušnje naši ljudje nimajo, na srečo, in upam, da je tudi nikoli ne bodo imeli," je dodal Zver. Ljudje v Sudanu morajo zdravstvene storitve plačati, zdravljenje v zasebnih bolnišnicah pa te lahko za mesec dni stane več kot tisoč dolarjev oziroma več kot 920 evrov.

Kar pa je, za večino Sudancev, ki mesečno zaslužijo okoli 200 evrov, praktično neizvedljivo. In zato bi morali biti Slovenci, zaključi Abdelaziz, še toliko bolj hvaležni za to kar imate.