Mayeva prvič dopustila možnost, da se brexit ne bo zgodil

Britanska premierka Theresa May je dobila podporo vladnega kabineta za dogovor, ki sta ga včeraj izpogajala London in Bruselj. "Močno verjamem z glavo in srcem, da je ta odločitev najboljša za interese celotnega Združenega kraljestva," je dejala po večurni seji vlade. Ponovila je, da je je doseženi dogovor najboljše, kar je lahko izpogajala.

Britanska premierka je sporočila, da je kabinet sprejel skupno odločitev, da podpre dogovor. Ni sicer pojasnila, ali so podporo dali vsi ministri. Slišati je govorice o tem, da bi lahko nekateri ministri odstopili, ali da bi se morala premierka soočiti z glasovanjem o nezaupnici. Po nekaterih informacijah je dogovoru nasprotovalo okoli 10 ministrov. 

'Ta dogovor, noben dogovor ali pa ne bo brexita'

Mayeva je v izjavi za javnost dejala tudi, da lahko Velika Britanija lahko izbira le med tem dogovorom, nobenim dogovorom, ali možnostjo, da se brexit sploh ne zgodi. Analitiki pravijo, da je to prvič, da je Mayeva priznala možnost, da bi Velika Britanija lahko ostala v EU. 

Premierka je namreč ves čas vztrajala, da bo Velika Britanija EU zapustila. Kot datum odhoda iz unije je postavila 29. marec 2019. Prav zato se britanski vladi mudi, da dogovor čim prej sprejme, saj ga morajo potrditi še vse članice EU, pa tudi britanski in evropski parlament.

Seja britanske vlade, na kateri so razpravljali o dogovoru z Brusljem o brexitu, se je močno zavlekla. Začela se je ob 15. uri po srednjeevropskem času, načrtovali pa so, da se bo zaključila ob 18. uri, ko naj bi Mayeva stopila pred novinarje. A je to storila šele okoli 20.30. ure. 

Osnutek dogovora med EU in Veliko Britanijo je zapisan na 585 straneh, preberete ga lahko tukaj. 

V Bruslju so se medtem danes na temo brexita sestali veleposlaniki 27 držav članic pri EU, ki so čakali na odločitev Londona. 

Farage: To je najslabši dogovor v zgodovini

Eden od glavnih pobudnikov kampanje za izstop Velike Britanije iz Evropske unije Nigel Farage je prek Twitterja pozval "pristne brexitovce" naj odstopijo.

"Kateri koli član kabineta, ki je pristen brexitovec mora zdaj odstopiti, ali pa mu ne smemo nikoli več zaupati, to je najslabši dogovor v zgodovini," je zapisal.

Juncker: Pripravljeni na naslednjo fazo brexita

EU in Združeno kraljestvo sta v pogajanjih o ločitvenem sporazumu dosegla "odločilen napredek", je ocenil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. 

V sporočilu za javnost je zapisal, da sta zdaj Velika Britanija in Evropska unija pripravljeni na naslednjo fazo brexita – sklic posebnega vrha EU na to temo. 

Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier je obe strani pohvalil za trdo delo. "Ta dogovor je odločilen in ključen korak zaključka pogajanj," je dejal. Kot je pojasnil ima osnutek dogovora 185 členov, tri protokole in številne anekse. "Je zelo specifičen in zelo podroben dokument, pozivam vse, da ga pozorno preberejo," je še dejal. Posebni protokoli se nanašajo na Gibraltar in Ciper, zato da omogočijo ljudem, "da še naprej živijo tako kot doslej". 

Nekaj poudarkov iz osnutka

Prost pretok ljudi: Osnutek dogovora predvideva konec prostega pretoka ljudi in uvedbo novega sistema migracij za visoko usposobljene kadre v Veliki Britaniji.

Evropski državljani in njihove družine bodo do konca prehodnega obdobja (december 2020) še naprej imeli pravico, da živijo in delajo v Veliki Britaniji (in obratno). Tisti, ki bodo v tem času pridobili status rezidenta, bodo lahko ostali tudi po prehodnem obdobju in če bodo v državi ostali pet let, bodo pridobili pravico do stalnega bivanja. 

Potovanja: Po prehodnem obdobju bodo ljudje lahko na krajša potovanja potovali v Veliko Britanijo (in obratno) brez vizumov.

Kmetijska politika: Velika Britanija bo izvzeta iz skupne evropske kmetijske politike.

Okoljska politika: Britanska zakonodaja na področju okolja bo morala biti vsaj enakovredna EU ob koncu prehodneg obdobja. Po tem datumu pa Velika Britanija ni primorana sprejemati novih okoljevarstvenih zakonov iz Bruslja, vendar pa ne sme narediti koraka nazaj.

Prehodno obdobje: Člen 132 govori o tem, da lahko britanska vlada do 1. julija 2020 zaprosi za podaljšanje prehodnega obdobja do 31. decembra 20XX. To nekateri dojemajo kot možnost, da se prehodno obdobje podaljša za nedoločen čas.

Kakšen je postopek naprej?

Dogovor bo zdaj moral potrditi tudi britanski parlament, pri čemer premierka ne more računati niti na glasove vseh konservativnih poslancev, naklonjeni mu niso niti severnoirski unionisti (DUP), s pomočjo katerih si konservativci v parlamentu zagotavljajo večino. Mayeva bo tako morala dobiti podporo dela opozicijskih laburistov, čeprav je njihovo vodstvo dalo vedeti, da premierke ne bodo reševali.

Če Mayeva v parlamentu ne bo dobila podpore za dogovor z Brusljem, bi utegnila pasti njena vlada ali pa bi Velika Britanija konec marca prihodnje leto EU zapustila brez dogovora, kar bi pomenilo, da bi se čez noč pretrgale povezave z doslej najmočnejšim trgovinskim partnerjem. Oziroma, kot je danes namignila, je tretja možnost, da se brexit sploh ne bo zgodil.

Sturgeonova: Dogovor o brexitu uničujoč za Škotsko

Predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon je povedala, da bo dogovor o brexitu Severni Irski omogočil "nepravično prednost", saj bo dejansko ostala del enotnega trga EU. Celinska Velika Britanija, vključno s Škotsko, pa jo bo morala zapustiti. "To bo uničujoče za investicije in delovna mesta na Škotskem," saj bo morala Škotska tekmovati s Severno Irsko, je vodja Škotske nacionalistične stranke (SNP) povedala v videu, objavljenem na njenem Twitterju.

Sturgeonova je poudarila še, da lahko britanski parlament še vedno zavrne dogovor, kar bo odprlo pot za "boljše možnosti". Med drugim bi lahko celotna Velika Britanija ostala del enotnega trga.

Mayeva: Z dogovorom o brexitu precej bližje upoštevanju rezultatov referenduma

Velika Britanija je z dogovorom o brexitu, sklenjenim med Brusljem in Londonom, precej bližje tistemu, za kar so se Britanci odločili leta 2016 na referendumu o izstopu Otoka iz EU, je še pred sejo kabineta v britanskem parlamentu zatrdila premierka. 

"Smo precej bližje temu, da bomo upoštevali tisto, za kar so glasovali Britanci na referendumu," je povedala. "Znova bomo dobili nadzor nad našimi mejami, zakoni in denarjem. Zapustili bomo skupno ribiško politiko in skupno kmetijsko politiko, obvarovali pa bomo delovna mesta, varnost in integriteto Velike Britanije," je odgovorila na kritike poslancev. Na referendumu leta 2016 je izstop podprlo 52 odstotkov volivcev.

Premierka je povedala, da dogovor vključuje tudi t. i. varovalko, s katero se bodo izognili trdi meji na irskem otoku. To bo začasna rešitev, če se jim ne bo uspelo dogovoriti o prihodnjih odnosih. "Prihodnje odnose želimo uvesti konec decembra 2020," je pojasnila. Tedaj se bo izteklo predvideno prehodno obdobje.

Dogovor ima varovalko

Vsebina dogovora še ni bila razkrita, a po poročanju britanskih medijev, ki se sklicujejo na vladne vire, predvideva začasno rešitev, s katero bi meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta, če London in Bruselj do konca leta 2020 ne bi dosegla novega trgovinskega dogovora. T. i. varovalka zdaj predvideva, da bo Velika Britanija začasno v celoti ostala del carinske unije tudi po izteku prehodnega obdobja. Vključuje tudi dodatna določila za Severno Irsko glede carin in regulacij.

Do Mayeve je bil med drugim kritičen poslanec iz vrst njenih konservativcev Peter Bone, ki zagovarja brexit. "Ne upoštevate brexita, za kakršnega so glasovali ljudje. Danes boste izgubili podporo številnih konservativnih poslancev in milijonov volivcev," je povedal.

Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn pa je medtem dejal, da "je vlada porabila dve leti za pogajanja o dogovoru, ki je slab".

Skeptični so tudi severnoirski unionisti (DUP), ki v parlamentu podpirajo vlado Mayeve in ji zagotavljajo večino. Severna Irska bo po besedah poslanca DUP Jeffreyja Donaldsona glede na to, kar o dogovoru poročajo mediji, "obravnavana zelo drugače kot preostali del Združenega kraljestva".

Dogovor, ki "spodkopava ekonomsko in ustavno celovitost Združenega kraljestva je nesprejemljiv," pa je posvarila vodja DUP Arlene Foster.

O dogovoru, doseženem med Brusljem in Londonom, sedaj že razpravlja tudi britanska vlada, ki bo odločila o prihodnjih korakih.

Protesti v podporo in proti brexitu

Na Downing Streetu, kjer je sedež premierke, so se medtem na dveh ločenih protestih zbrali nasprotniki in zagovorniki brexita. Zagovornikov se je zbralo okoli 100. "Znebite se dogovora Mayeve," so vzklikali. "Če bo sprejet, smo v velikih težavah kot neodvisna država," je povedal eden od protestnikov.

Zbrala pa se je tudi manjša skupina nasprotnikov brexita, ki so zahtevali drugi referendum o tem vprašanju. Priznali so, da imajo nekaj skupnega z zagovorniki izstopa iz EU. Nihče ni zadovoljen s tem, kako se razvijajo stvari, so pojasnili.