Policija je študentom sicer preprečila, da bi protestirali na teheranskih ulicah. Iranski vrhovni duhovni voditelj ajatola Ali Hamenei je v ponedeljek zagrozil, da se bo zatekel k "sili ljudstva", če voditelji izvršne, zakonodajne in pravosodne oblasti ne bodo dosegli dogovora za rešitev vprašanj v državi. S tem je Hamenei posegel v vedno bolj zaostren spor med reformističnimi in konservativnimi silami v iranski politiki. Pri tem ni želel natančno navesti, kaj pomeni zatekanje k "sili ljudstva", kot v preteklosti pa bi to lahko pomenilo pozivanje k velikim demonstracijam.
Hamanei je pravosodje, ki velja za trdnjavo konservativnih sil, pozval, naj bo natančno v svojih sodbah, da ne bi ponujalo možnosti za njihovo ponovno preučitev, "niti zaveznikom niti sovražnikom". Obenem je Hatamijevo vlado pozval, naj odpravi pomanjkljivosti, predvsem kar se tiče družbenih problemov oz. brezposelnosti. Glede parlamenta pa je Hamenei menil, da bi se moral ukvarjati "z resnični problemi ljudstva", natančneje pa se ni želel izraziti.
Reformisti si skušajo zagotoviti vpliv nad pravosodjem in sodstvom
Spor med reformisti in konservativci se zaostruje že od poletja, vrhunec pa je dosegel potem, ko je iranski parlament v nedeljo, štiri dni potem, ko je sprejel predlog zakona o zmanjšanju pristojnosti sveta za nadzor ustavnosti, sprejel še osnutek zakona, ki Hatamiju dovoljuje neposredno poseganje v zadeve pravosodja. Pravosodje je od prve izvolitve Hatamija na čelo države leta 1997 ena glavnih ovir za reforme, ki jih je obljubil. V skladu z v nedeljo sprejetim zakonom bo lahko Hatami razveljavil sodne in upravne odločitve ter dejanja, ki niso v skladu z ustavo. Sodnikov ne bo imenoval, bo pa lahko začasno ali dokončno razrešil sodnike, ki bodo kršili ustavo. Za predlog zakona je glasovala večina poslancev v parlamentu, kjer imajo večino reformisti.
V času sprejetja omenjenih zakonov je pravosodje dalo vedeti, da ni pripravljeno na nikakršna odstopanja, saj je aretiralo vodjo ene glavnih reformskih strank in na smrt obsodilo Aghadžarija. Slednjega so obsodili na smrt, ker je podvomil v razlage islama s strani iranske duhovščine, žalil pa naj bi tudi preroka Mohameda. Obsodili so ga zaradi nekega predavanja, v katerem je junija dejal, da so učenja duhovščine o islamu obravnavana kot sveta samo zato, ker so del zgodovine, in da bi vsaka nova generacija morala biti sposobna sama interpretirati vero.
