Strokovnjaki potrdili: radioaktivno onesnaženje iz leta 2017 zaradi nesreče v nuklearki Majak

Rusija je sicer pred skoraj dvema letoma potrdila radioaktivno onesnaženje ozračja, vendar pa je o izvoru molčala. Že tedaj je bila glavna osumljenka za onesnaženje jedrska elektrarna Majak, v kateri Rusija predeluje izrabljeno jedrsko gorivo.

Ruska meteorološka agencija je potrdila, da je najvišjo koncentracijo nevarnega rutenija-106 v septembru 2017 zabeležila na meteorološki postaji v Argjašu na jugu Urala, ki je od nuklearke Majak oddaljena 30 kilometrov. Koncentracija je bila 986-krat večja od običajne v naravi.

Radioaktivni oblak je nato dosegel tudi evropske države, tudi Slovenijo, vendar je bila koncentracija rutenija majhna. Izpust radioaktivnega materiala sicer ni bil nevaren za prebivalstvo, vendar pa je bil najhujši po jedrski nesreči v japonski Fukušimi leta 2011.

Tudi slovenska uprava za jedrsko varnost je tedaj zatrdila, da je bila v Sloveniji radioaktivna onesnaženost tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje.

Rusija prikrila nesrečo? 

Točne lokacije izpusta tedaj ni bilo mogoče določiti, v Moskvi pa so zatrjevali, da se ne v Majaku ne v katerem drugem ruskem jedrskem objektu ni zgodila nesreča. Zdaj je mednarodna skupina skupno 69 strokovnjakov ugotovila, da je bil najverjetnejši izvor izpusta prav v Majaku, Rusija pa da je nesrečo prikrila. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Proceedings (PNAS), poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Strokovnjaki so prav tako ovrgli trditve Moskve, da bi bil za izpust lahko kriv padec satelita, ki je imel na krovu radioaktivni material. Ker pa je prišlo le do izpusta zgolj enega radioaktivnega izotopa, rutenija-106, se je moral izpust zgoditi v objektu, kjer predelujejo jedrsko gorivo. Na podlagi okoli 1300 meritev pa so potem določili, da je bil vir izpusta na jugu Urala, kjer leži jedrska elektrarna Majak.

Ena najhujših jedrskih nesreč – kištimska katastrofa 

Ta jedrska elektrarna je bila sicer leta 1957 že prizorišče ene od najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, t. i. kištimske katastrofe. Tedaj je v tej elektrarni, v kateri so proizvajali plutonij za jedrsko orožje, eksplodiral rezervoar s tekočimi radioaktivnimi odpadki. Kontaminiranih je bilo okoli 52.000 kvadratnih kilometrov, radiaciji pa je bilo izpostavljenih okoli 270.000 ljudi.

Nesreča danes velja za tretjo najhujšo nesrečo v civilni rabi jedrske energije, po nesrečah v jedrskih elektrarnah v Černobilu in Fukušimi. Sovjetska zveza jo je prikrivala skoraj 30 let. Ta jedrski objekt, ki je eden največjih v Rusiji, pa je tudi po tej nesreči deloval še naprej in deluje še danes. Sicer ne proizvaja več plutonija, ampak v njem zdaj predelujejo izrabljeno jedrsko gorivo iz drugih jedrskih elektrarn.