Strokovnjaki o obnovi 'pariške dame'

Svet je včeraj nemočno opazoval, kako je znamenita katedrala Notre-Dame izginjala v ognjenih zubljih. Sloviti zvonik katedrale se je zrušil. Gasilcem, ki so se trudili pogasiti požar, je uspelo ohraniti konstrukcijo zgradbe. 

"To je žalosten dan za zgodovino umetnosti, za zgodovino arhitekture, za vse ljudi, ki cenijo kulturno dediščino in za vse tiste, ki jih zanima izvor evropske civilizacije," je o požaru, ki je uničil katedralo Notre-Dame, za 24UR ZVEČER povedal Robert Peskar, glavni konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Pa se da Notre-Dame še obnoviti?

Peskar odgovarja, da je to danes zelo težko oceniti, saj je treba počakati na to, kaj bo od katedrale ostalo. "Vse je odvisno od tega, kakšna stopnja dokumentiranosti obstaja, veliko pa je odvisno tudi od stopnje ohranjenosti," razlaga Peskar in dodaja, da je podobnih dogodkov po svetu seveda veliko.

Spomnil je na obnovitev mostu v Mostarju, kar je strokovnjakom uspelo s pomočjo fotogrametričnih posnetkov iz časov, ko je most še stal. Vse bo torej odvisno od dokumentacije, ki obstaja o sloviti katedrali iz Pariza.

Kot je povedal generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin, bodo restavratorsko-konservatorska dela po požaru verjetno potekala na več ravneh vzporedno. En nivo bo priprava dokumentacije, zato se bodo oblikovale ekipe, ki bodo tistim, ki bodo delali operativno, zagotavljale čim boljšo dokumentacijo - jim omogočile vpogled v načrte in posnetke stanj, da bodo lahko na licu mesta zelo hitro ugotavljali poškodbe.

Najprej grobo čiščenje

Na terenu bo najprej na vrsti grobo čiščenje in nato ocena, v kakšnem stanju je konstrukcija. Ta je sicer v celoti prestala požar, a je nedvomno precej poškodovana in te poškodbe je potrebno definirati ter vzpostaviti sanacijske ukrepe za njihovo odpravo. Vzporedno s tem bo teklo fino čiščenje zunanjosti. Čim hitreje bodo na celotno arhitekturo postavili streho ter tako preprečili zatekanje meteorne vode v notranjost.

Kaj je z znamenitimi slikanimi okni, še ni znano

Kaj se je dogajalo v notranjosti, še ni podatkov. Kot je opozoril Hudolin, zaenkrat tudi še ni znano, kaj je z znamenitimi slikanimi okni, ki so deloma ohranjena še iz obdobja gotike. Kot je pojasnil, so stekla vpeta v svinčene okvirje, svinec pa se topi že pri nizkih temperaturah. Ker so bile temperature ob požaru visoke, je skoraj zagotovo prišlo do poškodb, kako obsežne in kakšne narave so, pa je po njegovih besedah prezgodaj ocenjevati.

Glede slikanih oken statik Angelo Žigon iz podjetja Elea iC meni, da so verjetno uničena, saj se je svinec najverjetneje stopil, stekla pa razpokala. Svoje so verjetno prispevali tudi kosi, ki so med požarom padali v cerkev.

Streho bo treba postaviti na novo

Kot je še povedal Hudolin, naj bi bil po podatkih iz literature del ostrešja še originalen. Spomnil je, da je bila katedrala v 19. stoletju deležna obsežnih restavratorskih posegov, saj je bila močno poškodovana v francoski revoluciji. Postopke je vodil znameniti pariški arhitekt Viollet-le-Duc, ki je stvari "zapeljal" v maniri 19. stoletja v stilu neogotike. Veljalo je, da je okoli 30 odstotkov še vedno ohranjenih, originalnih. Za natančno opredelitev, kaj je bilo originalno in kaj nadomeščeno, pa bi bila seveda potrebna podrobnejša analiza, je dodal.

Žigon je povedal, da bo streho potrebno postaviti na novo, uničeni ali močno poškodovani pa so verjetno tudi oboki pod strešno konstrukcijo. Kot je pojasnil, je težava v tem, da se pri visokih temperaturah poškoduje vezivo oz. malta med kamni oz. opekami ter izgubi mehanske lastnosti, ki jih mora imeti, da je struktura trdna.

Zidove in tlake se lahko sanira

Poškodovano je bilo tudi vezivo v zidovih, a so ti zelo debeli, zato jih bo po njegovem mnenju mogoče sanirati. Delno bo potrebno odstraniti omet in do globine nekaj centimetrov očistiti vezivo ter nato z injiciranjem ustreznih snovi ponovno doseči trdnost strukture. Potrebnih bo kar nekaj raziskav, h katerim bodo po Žigonovih besedah verjetno pritegnili večino pomembnih francoskih fakultet.

Zunanji ločni oporniki po Žigonovih besedah verjetno večjih poškodb niso utrpeli in jih bo mogoče z ustreznimi ukrepi sanirati. Dobro se da sanirati tudi tlake, temelji pa po njegovem prepričanju niso problematični.