Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je imel danes v Bruslju kratek pogovor s hrvaško kolegico Vesno Pusić.
Erjavec je pojasnil, da sta s hrvaško kolegico ocenila, da bi bilo dobro, če bi strokovnjaka za vprašanje LB začela delati čim prej. Prvo srečanje strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića je predvideno septembra, ni pa še znano, kje bo, je povedal Erjavec.
Minister se bo v sredo z Arharjem sestal na delovnem sestanku, da se pogovorita o tehničnih zadevah. Slovenijo predvsem zanima, kakšna je pravna argumentacija Hrvaške za tožbe proti LB pred hrvaškimi sodišči, je ponovil.
Erjavec je prav tako ponovil, da so te "neutemeljene" tožbe glavni problem za Slovenijo in da bi v primeru preklica pooblastil iz leta 1995 in 2001 za vlaganje teh tožb Slovenija lahko takoj začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.
Na vprašanje, ali je Pusićeva nakazala pripravljenost na preklic teh pooblastil, je minister odgovoril, da "na to temo ni bilo nič nakazano", temveč je ministrica le ponovila dobro znano stališče, da oni ne povezujejo problema LB in tožb z ratifikacijo pristopne pogodbe.
Enako je odgovorila Pusićeva na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena izpolniti zahteve Slovenije. "Ne vidim, kakšno povezavo ima to z ratifikacijo," je dejala.
Slovenija od nove hrvaške vlade pričakuje spoštovanje zavez prejšnje vlade, da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva, o čemer sta se po Erjavčevih besedah dogovorila bivša predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor ob zapiranju četrtega poglavja.
V samem poglavju o prostem pretoku kapitala sicer po ministrovih besedah to ni zapisano, je pa v decembrskih sklepih vrha EU stavek o tem, da se to vprašanje rešuje v okviru nasledstva, in enako izhaja iz pisma nekdanjega hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukerja leta 2010 Banki za mednarodne poravnave.
Problem je po ministrovih besedah v tem, da se je na Hrvaškem zamenjala vlada, ki dogovore drugače tolmači. Ob tem je Erjavec opozoril, da se je tudi v Sloveniji zamenjala vlada, pa spoštuje dogovore, na primer arbitražni dogovor.
Na hrvaško novinarsko vprašanje, ali se boji negativnih odzivov iz EU, ker Slovenija ovira Hrvaško na poti v unijo, pa je minister odgovoril, da tudi druge članice unije pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je dala.
Pri tem je opozoril, da bo tudi hrvaška vlada imela težave, ko bo morala prepričevati mednarodno javnost, na primer Nemčijo in Avstrijo, zakaj se vlagajo tožbe proti LB, če so te na hrvaških sodiščih neuspešne.
'Prijazen in korekten' pogovor
Pogovor s Pusićevo je bil sicer po ministrovih besedah "prijazen in korekten", a kakšnega posebnega napredka pri reševanju vprašanja LB ni bilo. "V diplomaciji ni hitrih rešitev, pomembno je, da se vodi dialog, in vedno je upanje, da se na koncu najde ustrezne rešitve," je še dejal.
Pusićeva pa je danes v Bruslju še poudarila, da je treba graditi na dogovoru o imenovanju strokovnjakov. "Po tej poti je treba," je menila in ocenila, da "bi bilo nekoliko neresno", da bi opustili priložnost za rešitev na ta način.
Prav tako je spet ponovila, da je tako hrvaški kot slovenski interes, da mislita na skupno evropsko prihodnost regije in na skupno vlogo pri pomoči regiji na poti v unijo. "Kdaj pa kdaj je dobro pogledati malo dlje v prihodnost," je sklenila.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.