Ne nazadnje pa gre v Siriji tudi za širši strateški boj med Zahodom na eni ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani. ZDA se tako bojijo poraza proti Rusiji v novi, sicer manjši hladni vojni, do katere v zadnjem času prihaja v Siriji, meni Šterbenc.
Zahod ima svoje interese, zato ga je treba jemati zadržano
Sicer priznava, da bi bila precej huda stvar, če bi se izkazalo, da je bilo v Siriji res uporabljeno kemično orožje. To bi predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic, saj gre za kršitev mednarodnih norm vojskovanja, a Šterbenc poudarja, da je treba ohraniti trezno glavo kljub vročemu položaju, ki ga ustvarjajo nekatere države.
Treba je namreč upoštevati, da Francija, Velika Britanija, Turčija in ZDA že najmanj dve leti močno pomagajo sirskim upornikom. Pomagajo jim z obveščevalnimi podatki, komunikacijsko opremo, hrano, urjenjem in podporo savdskemu in katarskemu oboroževanju upornikov.
Francija in Velika Britanija sta pred kratkim dosegli tudi odpravo embarga na dobave orožja, ob tem pa je tudi ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bodo ZDA začele upornike zalagati z orožjem. "Ker te države močno podpirajo upornike, njihova ocena glede tega, ali je bilo uporabljeno kemično orožje oziroma ali ga je uporabil režim, ni kredibilna," poudarja Šterbenc.
Zato meni, da je treba počakati na preiskavo neodvisnih inšpektorjev Združenih narodov in tudi še na kakšno drugo. Šterbenc opozarja, da se poskuša že nekaj časa sirskemu režimu pripisovati dejanja, "ki niso najbolj logična". Tako se zastavlja na primer vprašanje, zakaj naj bi sirski režim uporabil kemično orožje v predmestjih Damaska tri dni zatem, ko so tja prišli mednarodni inšpektorji. "Situacija je zelo politično, ne le strokovno občutljiva, tako da moramo biti previdni," poudarja sogovornik.
Preiskavo si želijo tudi v Damasku, Moskvi in Pekingu
Hkrati poudarja, da tudi sirski režim dopušča možnost neodvisne preiskave, ki sta jo zahtevali tudi Rusija in Kitajska. Bolj Šterbenca skrbi histerija, ki se ustvarja. "Ta že sama po sebi pomeni pritisk na inšpektorje, češ, kako boste zdaj vi odločili, da morda ni bilo uporabljeno kemično orožje oziroma da ga ni zagotovo uporabil sirski režim," izpostavlja.
Zato ne smemo biti preveč naivni, pravi Šterbenc, saj lahko domnevamo, da zahodne države pri njihovi retoriki ženejo tudi lastni interesi, ki so po njegovih besedah v Siriji "zares veliki".
Vojaško posredovanje brez odobritve Varnostnega sveta ZN bi predstavljalo kršitev mednarodnega prava. Pomembno je tudi to, da so v Siriji vojaške črte na terenu precej manj jasne, kot so bile v Libiji, hkrati pa je Sirija populacijsko gledano bistveno bolj kompleksna.
Svoj interes imata tudi Iran in Hezbolah
Šterbenc zato meni, da bi lahko vojaško posredovanje zahodnih držav pripeljalo tudi do tega, da bi zunanji podporniki sirskega režima, predvsem Iran in Hezbolah, zelo okrepili svojo podporo Asadovemu režimu.
Iran in Hezbolah namreč po besedah Šterbenca dogajanje v Siriji dojemata kot svoj življenjsko pomemben nacionalni interes. Bojita se, da bi se s padcem Damska prekinile povezave med njima in bi tako Hezbolah ostal brez orožja za boj proti Izraelu, po drugi strani pa se Iran že danes počuti ogroženega in je zato tudi bolj nevaren.
"Tu je še šiitsko dominirani iraški režim, ki tudi meni, da bo, če pade sirski režim, prišlo do eksplozije iraške državljanske vojne in rušenja šiitskega režima s strani sunitov," pravi sogovornik. Vsi ti bi torej krenili na pomoč sirskemu režimu.
Ob tem pa Šterbenc opozarja še na alavite, ki predstavljajo kakih od 12 do 15 odstotkov sirskega prebivalstva in ki menijo, da bi padec režima zanje pomenil katastrofo. "V tem smislu so se alaviti pripravljeni boriti tudi do bridkega konca," opozarja.
Tudi če bi domnevali, da bi bila intervencija uspešna, bi se lahko začel uresničevati načrt B, da bi sirski režim lahko začel pripravljati alavitsko dominirano državo na zahodu Sirije ob Sredozemskem morju, še opozarja Šterbenc. Če pa tudi to ne bi bilo uspešno, bi se lahko bali tega, da bi se protišiitska, protialavitska čustva, ki so med sunitskimi uporniki že močno prisotna, lahko izrazila na zelo negativen način s pokoli nad alaiviti. "Torej, situacija je zelo vnetljiva in mislim, da vojaška uporaba orožja ni prava pot," zaključuje sogovornik.
KOMENTARJI (139)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.