Stopila je v čevlje zaročenke džihadista, zdaj ji grozijo s smrtjo

32-letna novinarka Ana Erelle, ki se je specializirala za Bližnji vzhod, je pred dvema letoma opravila več intervjujev z najstniki iz revnih pariških predmestij in ugotovila, da so ta postala gojišča ekstremizma. Presenetilo jo je, kako so se ti mladi radikalizirali, a so zelo malo vedeli o veri. Redki so sploh prebrali kakšno knjigo, o džihadu pa so vedeli več kot o sami veri. 

V intervjuju za New York Post je dejala, da so ti mladi imeli zelo romantičen pogled na radikalizacijo. Zato se je začela zanimati, kako se je to zgodilo. Še najbolj so jo begale t. i. "kalifatke", mlade ženske, ki so odrasle v moderni družbi, a so bile obsedene z džihadisti. "Zanje so džihadisti kot Brad Pitt, toda še boljši, saj Brad Pitt ni religiozen," pravi Erelle.

Ugotovila je, da ti mladi znanje o veri dobijo predvsem prek družbenih omrežij. Tam se povezujejo in debatirajo. Zato se je odločila, da se pridruži spletni skupnosti mladih muslimanov. Na Facebooku in Twitterju si je ustvarila lažni profil z namenom, da opazuje, kako poteka povezovanje prek spleta in da odkrije vzroke, zakaj se mladi muslimani v Franciji radikalizirajo.

Na družbenih omrežjih se je Erelle predstavljala kot Melodie, 20-letno dekle iz revne četrti, ki živi samo z mamo, ki se je spreobrnilo in bi rado postalo nevesta džihadistu. Kmalu se je zapletla v debate in pritegnila pozornost Abu Bilela, enega od voditeljev IS v Rakki. Bilel, ki je alžirskega porekla, a se je rodil v Franciji, se je vanjo zaljubil, jo zaprosil in jo povabil, naj se mu pridruži v kalifatu.

Pošiljal ji je svoje fotografije, na katerih je poziral pred terenskimi vozili z orožjem v rokah ter jo prepričeval, da pride v Sirijo. "Ko boš prišla, bom s teboj ravnal kot s princeso," je obljubil. Bilel je Melodie dejal, da bo z njim imela lepo življenje, veliko stanovanje in mnogo otrok.

Prav takšno leporečenje je po mnenju novinarke razlog, da se mlade punce odpravijo na bojišča. Revnim dekletom namreč obljubljajo lepo življenje. Prepričujejo jih, da v Veliki Britaniji ali Franciji nimajo prihodnosti, da ne bodo našle poštenega moža in da nikoli ne bodo dobre muslimanke v takšnem okolju.

Kmalu po tem, ko sta se začela pogovarjati, se je želel z njo slišati tudi po Skypu. Ti prvi trenutki, ko ga je Erelle zagledala, so bili nepozabni, pravi. Vanjo je strmel, v njegovem izrazu pa, kot pravi, ni videla ničesar, ne vere, ne čustev. Videla je, da ni bil dober človek. A, da bi pridobila njegovo zaupanje, se je pretvarjala, da ji je všeč. Ker je nosila ruto, ji je verjel in ji začel pripovedovati o svojem življenju v vrstah Islamske države.

Med drugim je povedal, da je sodeloval pri mučenju, bičanju in obglavljanju ugrabljencev. "Bilel je poln samega sebe in je sposoben res krutih dejanj. Sprva sem si želela, da bi videla tudi njegovo lepšo plat, ker verjamem, da jo imamo vsi ... toda, v njem ni bilo nič človeškega," je dejala Erelle.

Njegovo pravo ime je Rachid, odraščal je na severu Francije. Kasneje je izvedela, da je bil večkrat kaznovan zaradi različnih prekrškov, nazadnje je bil izpuščen proti varščini. Takrat je zbežal v Irak, kjer se je leta 2000 pridružil radikalnim skupinam. Kot desna roka Al Bagdadija je v Siriji skrbel za novačenje novih pripadnikov, pobiranje davkov in poveljevanje enotam.

Razlagal ji je, da novi rekruti iz Evrope prihajajo vsak dan. Zjutraj se učijo arabščine, popoldne streljanja, zvečer pa jim predava duhovni vodja. Po dveh tednih intenzivnega uvajanja, jih ocenijo in najbolj prebrisane izberejo za posebne naloge, denimo kontra-obveščanje. Med vsemi pa je v vrstah borcev najbolj cenil samomorilske napadalce. Melodie je pihal na dušo s tem, da ji je govoril, da so mu najljubši spreobrnjenci, saj imajo močno vero, a so hkrati odprti.

"Nič čudnega, torej, da so dekleta kot je Melodie, hitro očarana. V svojem svetu se počutijo nepomembne, potem pa se pojavi takšen moški, ki je skoraj enkrat starejši, ji pripoveduje o zanimivih dogodivščinah, je z njo prijazen, kaže ji naklonjenost in bi se z njo pogovarjal po cele dneve," pripoveduje Erelle. Dodaten draž je tudi pozornost in skoraj zvezdniški status, ki ga punce dobijo na spletu.

Ko se je namreč razvedelo, da je Melodie Bilelova zaročenka, je med podporniki džihadistov na spletu postala nekakšna zvezdnica. "Nekaj podobnega se je zagotovo dogajalo tudi z britanskimi najstnicami," meni Erelle in dodaja, da "dekleta, ki se odločijo, da gredo v Sirijo, vedo, da se bo o njih govorilo v časopisih, na internetu, televiziji in da se bodo ljudje o njih pogovarjali." Ena od birtanskih najstnic, Kadiza Sultana, ki naj bi odpotovala v Sirijo, je na Twitterju spremljala okoli 70 skrajnežev, sama pa je imela več kot 11 tisoč spremljevalcev.

Melodie (Erelle) je sprva zavračala vabilo v Sirijo, a Bilel ni odnehal. Spraševal jo je, če ima dovolj denarja za letalsko karto in dejal, da je njegova organizacija bogata in ji bodo denar povrnili. Ker skrajneži pozorno spremljajo aktivnosti policije, ji je svetoval, naj izbere pot preko Amsterdama, da ji francoska policija odhoda ne bo preprečila, v Amsterdamu pa naj zavrže svoj telefon in kupi novega. Dobila je tudi navodilo, da naj se za pot v Sirijo obleče kot navadno dekle, naj ne izstopa. Pred odhodom naj bo prijazna do svoje družine, da česa ne posumijo in naj ne pusti nobenih sporočil. "Ne pojasnjuj, ker te bodo skušali najti, enostavno en dan samo izgini," ji je svetoval.

Na letališču v Istanbulu naj bi jo pričakala ženska, pripadnica IS, s katero bosta skupaj odleteli v Sirijo. Do tega trenutka se je Erelle držala načrta, saj je želela spoznati žensko, ki pomaga novačiti mlade neveste pripadnikov IS. Bilel je svoji (lažni) zaročenki še naročil, naj mu prinese nekaj stvari iz brezcarinske trgovine, med drugim luksuzno vodico po britju. "To mi je bilo zanimivo pri teh džihadistih. Zavračajo zahod, nasprotujejo kapitalizmu, po drugi strani pa obožujejo luksuzne izdelke in drage blagovne znamke. Oblečeni so v Nike trenirke in nosijo očala znamke Ray Ban. Kot bi želeli povedati: nekoč sem bil reven, tako kot vi, zdaj pa si to lahko privoščim," je dejala Erelle.

Ko je Melodie prispela v Amsterdam se je zataknilo, Bilel ji je sporočil, da bo morala pot iz Turčije nadaljevati sama, saj ženska, ki bi jo morala pričakati v Istanbulu, ni mogla potovati. Naročil ji je, naj se v Istanbulu vkrca na letalo za Urfo na jugovzhodu Turčije, tam pa počaka na nadaljnja navodila. Melodie je dejala, da jo je strah, da povsod mrgoli policije in da bi se rada vrnila domov. Začela sta se prepirati in Bilel je takrat pokazal svoj pravi obraz, bil je besen, ker ga je hotela pustiti na cedilu. Dejal je, da ga bo osmešila pred nadrejenimi in da tega zlepa ne bo pozabil.

Takrat se je odločila, da prekine stike. Toda, Bilel ni odnehal, klical jo je in ji grozil, da bo poslal nekoga, da jo ubije. Po spletu celo kroži njen posnetek, na katerem v arabščini piše: "Bratje, če jo vidite, jo ubijte."

Novinarka se je takoj vrnila v Pariz, kjer je pod psevdonimom Ana Erelle za revijo napisala članek, nato pa še knjigo z naslovom "V koži džihadista". Takoj, ko je objavila zgodbo in razkrila prevaro Melodie, je postala tarča. Bilel jo je klical, ji grozil s smrtjo. Večkrat je morala zamenjati telefonsko številko in se celo preseliti. Od januarskega napada na Charlie Hebdo pa ima policijsko spremstvo.

"Nekdo ves čas opazuje stavbo, v kateri živim," je za New York Post povedala Erelle. Novinarke se zaradi njene izpostavljenosti izogibajo tudi prijatelji, saj se bojijo biti v bližini tarče ekstremistov.

Pred nekaj meseci je izvedela, da naj bi Bilela ubili. Še vedno pa ne ve, ali so džihadisti odkrili njeno pravo identiteto. Toda kljub temu pravi, da bi to storila še enkrat, saj je tako odkrila pravi obraz IS borcev.