Težave, skrbi in stiske nas prisilijo, da z njimi obračunamo. A na kakšen način? Psiholog Robert Masten pravi, da gre borbe v nas primerjati s kolesarji pri premagovanju klancev. "Nekateri se ob tem utrdijo, pokažejo, da so jih sposobni premagovati, za druge pa je vzpon zelo naporen in izpadejo. Nakupovanje, obiskovanje gostiln, šport, druženje, dejavnosti, s katerimi smo se lahko izogibali svojim težavam, so bile marsikomu zdaj odvzete. S prvim valom smo zaznali več tisoč klicev, ki so prihajali na različne številke."
Zato je bila zdaj vzpostavljena enotna številka 080 51 00, na kateri je dostopnih okoli 100 psihologov, psihoterapevtov in prostovoljcev. 24 ur na dan odgovarjajo na stiske, ki so privrele na dan zaradi posledic koronavirusa.
"Strah za zdravje svojcev in bližnjih, po drugi strani negotovosti glede zaposlitve, izobraževanja, tudi težave v medsebojnih odnosih," vse to vre na dan v teh časih, razlaga Masten.
Glavna značilnost te krize je negotovost. "Ljudje, ki imajo že od prej slabšo toleranco do negotovosti, so na slabšem, ljudje, ki pretiravajo v prestrašenosti in zaskrbljenosti, tudi," opozarja. S tem pa svojo stisko le poglabljamo, morali bi se osredotočiti na tisto, o čemer imamo moč odločati.
Na primer na to, kako bomo preživeli dan, tedne, mesece. Za to pa potrebujemo cilje. Smo edino živo bitje, ki si lahko samo sebe predstavlja v prihodnosti. Izkoristimo to – kljub omejitvam." Cilj je edini razlog, ki nas dvigne s kavča," še pojasnjuje Masten. To so lahko majhne osebne zmage. Začne se lahko že s postiljanjem postelje in preživljanjem dneva v naravi. Izogibati se moramo kopičenju negativnih misli. To nam lahko vlije samozavest, da še vedno obstajajo načini, kako poskrbeti zase.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.