Ob okrogli obletnici krize, ki je leta 1962 svet spravila na rob jedrske vojne, nekateri pa jo imenujejo tudi raketna ali oktobrska kriza, so se v Havani na posebni konferenci zbrale ključne osebnosti takratne ameriške in sovjetske politike in kubansko vodstvo, ki pa je še vedno na oblasti, ter številni zgodovinarji in raziskovalci.
Udeleženci konference, tudi osebe, ki so takrat imele možnost odločanja, so iz nazadnje objavljenih dokumentov razbrali, da jih je kriza pripeljala veliko bližje jedrskemu spopadu, kot so doslej mislili. Konferenca, ki se je začela včeraj, se bo nadaljevala s prebiranjem objavljenih zaupnih dokumentov, zaključila pa se bo jutri, ko bodo udeleženci obiskali kraje, kjer so bile v času krize postavljene izstrelitvene rampe in sovjetske rakete.
Konference za zaprtimi vrati se je poleg nekaterih članov administracije predsednika Kennedyja udeležil tudi kubanski predsednik Fidel Castro, ki na to priložnost ni prišel v svoji običajni vojaški uniformi, temveč črni obleki. Od tedanje ameriške administracije sta prisotna tedanji obrambni sekretar Robert McNamara in svetovalec predsednika Arthur Schlesinger. Konference se udeležuje tudi nekdanji namestnik sovjetskega zunanjega ministra Georgij Konjenko.
Ozadje kubanske krize
"Prava vojna se bo začela, v njej pa bo umrlo na milijone Američanov in Rusov," je 27. oktobra 1962 tedanji pravosodni minister Robert Kennedy dejal ruskemu veleposlaniku v ZDA Anatoliju Dobrininu. Robert Kennedy je po sestrelitvi ameriškega vohunskega letala U-2 in ob tem, ko je bil njegov brat kot predsednik države pod pritiski vojske, naj ameriškim pilotom ukaže odgovor na morebiten napad, opozoril, da se lahko zadeve izmuznejo iz rok in imajo nepredvidljive posledice.
Kubanska kriza je izbruhnila, ko so ameriška izvidniška letala v začetku oktobra 1962 na Kubi odkrila izstrelitvene rampe in rakete sovjetskega izvora. ZDA so s tem dobile rakete z jedrskimi konicami tako rekoč pred vrata, kar pa je bilo za Washington nesprejemljivo. V največji tajnosti in pod strogimi varnostnimi ukrepi se je v Washingtonu zaradi preteče grožnje takoj sestal krizni štab, ki je razpravljal o tem, kako odgovoriti na grožnje.
Nato je 22. oktobra predsednik Kennedy v nagovoru ameriškemu narodu napovedal pomorsko blokado Kube za vse vrste oborožitve, medtem ko je sovjetski voditelj Nikita Hruščov vztrajno tajil obstoj raket na Kubi. Oba bloka sta se nevarno bližala neposrednemu spopadu in jedrski vojni.
Vendarle je Hruščov nato 26. oktobra le ponudil, da z otoka umakne vse rakete, če Američani obljubijo, da ne bodo vkorakali v Havano. Kennedy je ponudbo sprejel, Hruščov pa je nato 28. oktobra tudi sprejel umik raket s Kube. Najnevarnejša kriza hladne vojne je bila tako mimo. Kennedy je obenem izpolnil tudi drugo zahtevo Sovjetske zveze - umik ameriških raket iz Turčije - čeprav je bila to sprva skrivnost.
