'Štiri ženske, ki sem jim zaupala, so me držale. Čutila sem vsak rez'

''Obrezana sem bila, ko sem bila stara sedem let. Štiri ženske, ki sem jim zaupala, so me držale. Rekle so mi, da ne bo bolelo, a čutila sem vsak rez. Kričala sem, nato sem omedlela. Težko opišem bolečino, vem pa, da je šlo za mučenje, ki ga ne bi želela niti najhujšemu sovražniku.'' Tako je grozljivo izkušnjo pohabljanja spolnih organov opisala Leyla Hussein iz Somalije.

Pred tem je to doživela tudi njena mati, ki je verjela, da ravna prav, in druge sorodnice. Leyla, ki je zdaj borka proti pohabljanju spolnih organov žensk, se je uprla in razbila začarani krog – njena hči je neobrezana.

''Mati mi je prevezala oči. Nato sem začutila, kako me režejo. Bolečina med nogami je bila tako močna, da sem upala, da bom umrla,'' je dejala Waris Dirie, ki se prav tako bori proti brutalnemu mučenju.

Bolečine se še vedno spominja zdaj 86-letna Faduma Ali iz Somalije, ki so jo prepričali, da ''tako mora biti''. Obrezana je bila pri osmih letih. ''Štiri smo bile. Ker sem bila najbolj pogumna, sem bila na vrsti prva. Moja babica in druge ženske so me držale in ena me je rezala z nožem. Kri ji je brizgnila v obraz. Nato so rano in vagino zašile, ostala je odprtina v velikosti glave vžigalice. Skozi to sta morala urin in menstrualna kri. To je bilo storjeno brez medicinske opreme. Dali so mi mleko in počakali, ali sem lahko urinirala. Če ne bi, bi naredile manjši rez. Dva tedna sem živela v agoniji,'' je dejala, a nanjo jo je bolečin spomnila ob vsakem menstrualnem ciklu, ob rojevanju otrok.

Gre za zlorabo otrok in nasilje nad ženskami

Pohabljanje ženskih spolnih organov je oblika zlorabe otrok ter nasilja nad ženskami in deklicami s hudimi telesnimi in duševnimi posledicami.

Pohabljanje ženskih spolnih organov po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije zajema vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolnih organov ali druge poškodbe ženskih spolnih organov iz nemedicinskih razlogov.

Žrtve nimajo nobenih zdravstveni koristi, temveč nastopijo številni zdravstveni zapleti. Pri samem postopku pride do močne krvavitve in neverjetne bolečine, številnih infekcij, težav pri uriniranju. Tudi pozneje lahko pride do infekcij, cist, neplodnosti, zapletov pri rojevanju, prav tako je več možnosti, da novorojeni otrok pri rojstvu umre.

Grozljivi postopek večinoma izvajajo pri deklicah, mlajših od 15 let, včasih tudi pri odraslih ženskah.  Praksa večinoma živi v afriških državah, nekaterih državah v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Dogaja pa se tudi v drugih državah, v katerih migranti ne pozabijo na tradicijo matičnih držav. Po ocenah naj bi ta praksa samo v Evropski uniji prizadela 500.000 žrtev, po vsem svetu pa več kot 125 milijonov.

Zakaj?

Razlogov, zakaj pride do pohabljanja ženskih spolnih organov, je več. Lahko gre za družbeni pritisk uklanjanja tradiciji, v mnogo kulturah je to del vzgoje kot priprava na odraslo dobo in poroko. Velikokrat izvira iz prepričanja, da to vodi v pravilno spolno obnašanje žensk, v ohranjanje nedolžnosti in zvestobo v zakonu, saj naj bi ženski s tem zmanjšali libido.

Nekatere družbe to prakso povezujejo z ženstvenostjo in skromnostjo, saj po njihovem mnenju deklica z odstranitvijo ''nečistih'' delov telesa postane ''čista'' in ''lepa''. Praksa, kot navajajo na spletni stani svetovne zdravstvene organizacije, ni opisana v nobenem verskem besedilu, a ima podporo v nekaterih verskih krogih.

Čeprav zakonodaje vseh držav članic EU zagotavljajo pravno podlago za pregon storilcev tovrstnih nasilnih dejanj, so primeri sodnega pregona zelo redki. Težave predstavljajo odkrivanje primerov in zbiranje dokazov, nepripravljenost za prijavo zločina, predvsem pa preslaba ozaveščenost o problematiki, navajajo v Bruslju.

EU v boj proti pohabljanju

Evropska komisija je danes ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami v strateškem dokumentu napovedala nov zagon v boju proti pohabljanju spolnih organov žensk v Evropski uniji in zunaj njenih meja. Evropska komisija se zavzema za boljši pregled nad številom žrtev pohabljanja.

Prav tako namerava nameniti sredstva za podporo dejavnostim za preprečevanje pohabljanja, osveščanje ljudi o problematiki ter usposabljanje zdravstvenih delavcev in drugih, ki delajo z žrtvami. Bruselj samo letos tovrstnim projektom namenja 2,3 milijona evrov. Evropska komisija se bo prav tako zavzemala za učinkovitejši pregon v državah članicah ter boljšo zaščito ogroženih žensk v okviru evropskih pravil o azilu.

Poleg tega bo spodbujala globalne pobude za boj proti tovrstnemu pohabljanju in podpirala civilno družbo v prizadetih državah. Bruselj se bo zavzemal tudi za več raziskav o številu ogroženih žensk in deklic.