Pred 70 leti so v ameriški zvezni državi Južna Karolina usmrtili takrat komaj 14-letnega Georgea Stinneyja. Na najhujšo kazen je bil obsojen zaradi umora 11-letne Betty June Binnicker in sedemletne Mary Emma Thames in je najmlajša usmrčena oseba v ZDA v več kot stoletju.
Njegovi sorodniki so se dolga desetletja trudili dokazati njegovo nedolžnost, zdaj pa jim je končno uspelo. Sodnica Carmen T. Mullen je odločila, da Stinney ne bi smel umreti, in razveljavila obsodbo. Iz njene odločitve sicer ne izhaja niti, da 14-letnik ni morilec, niti, da je. Ugotovila je le, da mu je bila kršena vrsta ustavnih pravic, ki zagotavljajo pošteno sojenje, in da zato sodbe ne more obstati.
"Zločin" 14-letnika je očitno bil barva njegove kože, pokopalo pa ga je tudi dejstvo, da so ljudje zahtevali krivca, policija pa je zato potrebovala grešnega kozla. Našli so ga v otroku. Sojenje je trajalo vsega en dan, obramba pa ni storila prav ničesar, da bi dečka oprala krivde.
Kaj se je dogajalo tragičnega 23. marca 1944?
Tistega dne sta se Betty June in Mary Emma s kolesi odpravili od doma nabirat rože. Vrnili se nista nikoli. Naslednje jutro so našli njuni trupli. Ležali sta v jarku ob železniški progi, obe sta imeli razbito glavo.
Primer je pretresel mestece Alcolu, od koder sta prihajali, in javnost je zahtevala krivca. Našli so ga v komaj 14-letnem temnopoltem najstniku Georgeu Stinneyju Jr. S sestro sta bila zadnja, za katera se je vedelo, da sta punčki videla živi. Oba para otrok sta se srečala ob tirih, deklici sta Georgea in njegovo sestrico vprašali, kje naj nabereta rože, nato so se ločili. Srečanje je bilo za 14-letnika usodno. Kmalu potem, ko je zgodbo nekomu zaupal, so ga namreč aretirali. Njegovo družino so izgnali iz mesta.
Le mesec dni po umorih so mu že sodili in ga v zgolj en dan trajajočem procesu spoznali za krivega. Porota, sestavljena iz desetih belopoltih moških, je za to potrebovala vsega deset minut. Junija istega leta so ga posadili na električni stol in usmrtili. Takratni guverner Južne Karoline Olin D. Johnston o pomilostitvi ni želel niti slišati.
Izsiljeno priznanje
Edini obremenilni dokaz proti usmrčenemu dečku je bilo njegovo priznanje. Tega so dobili še isti dan, ko so ga prijeli, in po pričevanju moškega, ki je takrat z njim delil celico, je bilo izsiljeno. Pričali sta tudi njegovi sestri. Njuna zgodba se v vseh teh desetletjih ni spremenila in še vedno trdita, da deklic zagotovo ni umoril, saj so bili ves čas skupaj.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.