Potem ko je vlada Aleksisa Ciprasa v Bruselj poslala reformni program, so tudi v Atenah nekoliko lažje zadihali. Tja smo znova poklicali Stavrulo, s katero smo govorili že o pričakovanjih pred referendumom. Kot pravi, je dolga negotovost terjala visok davek med ljudstvom, ki je naveličano preigravanj znotraj grške politike in na relaciji Atene – Bruselj.
Vlada je poslala reformni načrt, ki je precej podoben zahtevam posojilodajalcev pred referendumom. Kako so ga sprejeli Grki?
Za večino je zdaj pomembno samo še to, da se zadeva zaključi. Prevladuje pa mnenje, da smo jo zdaj odnesli slabše kot če bi dogovor sklenili že pred meseci, tudi če bi ga pred dvema tednoma. Varčevalni ukrepi so namreč zdaj postali še ostrejši.
Ljudje so na referendumu izglasovali "ne", zdaj zadnji predlog vsebuje marsikaj od zavrnjenega ...
Javnost je še vedno razdeljena, vendar pa je situacija vse slabša. Banke so še naprej zaprte in tudi, če bo dogovor sklenjen, bo tako ostalo še vsaj en teden. Predvsem pa je ljudi strah, kaj bo, ko se bodo odprle. Skrbi nas, da bi se ponovila zgodba s Cipra, ko so ljudem oklestili prihranke, poleg tega pa bi naj bilo pri nas še huje, govora je bilo o rezanju prihrankov na 8000 evrov.
Torej se vlada še vedno poigrava s to možnostjo?
Načeloma to menda ne bo potrebno, pravijo. A dejstvo je, da tega uradno in jasno ni nihče zanikal. Moji starši so delali 40 let, ta denar imajo v banki. Hudo in nepošteno bi bilo, če bi ga zdaj zasegli.
Nekateri predvideni ukrepi potrebujejo podporo grškega parlamenta. Kako vroče je trenutno pri vas politično ozračje?
Ljudje od politike pričakujejo, da dogajanju naredi konec. Ne moremo več dihati. Banke so zaprte in ne vemo, ali bo v ponedeljek plača. Manj kot vsebina sporazuma postaja pomembno, da je podpisan. Je pa res, da ima Cipras zdaj težave v lastni stranki, mnogi so že javno povedali, da so proti zapisanemu. Ima pa podporo drugih političnih strank, zato ni pričakovati, da bi prišlo do zavrnitev predlogov.
Predlogi grške vlade so bili objavljeni. Morda že veste, kako bodo konkretno vplivali na vas.
Nam v javnem sektorju bodo znižali plače in spremenili sistem napredovanja. Zvišali bodo DDV na večino artiklov, košarica tistih, za katere se ne bo spremenil, je zelo majhna. Tudi nekateri drugi davki bodo višji … V vsakem primeru bo naše vsakdanje življenje težje.
Vlada med drugim napoveduje, da se bo lotila tudi korupcije, ki je bila v zadnjih mesecih in tednih označena za velikega (so)krivca grške krize. Kako težka naloga jo čaka na tem področju?
Sama sicer menim, da Grki nismo bolj skorumpirani od kakšnega drugega naroda, je pa res, da doslej za boj proti korupciji ni bilo ne sredstev ne volje, tudi zato, ker ta obstaja na najvišjih nivojih in tudi politika je storila veliko za to, da ni bilo nobenega nadzora ali preiskav.
Se je pa zelo hitro začela preiskava nekaterih novinarjev, ki so v času referendumske kampanje pozivali k podpori mednarodnih pogojev …
Imamo novinarsko razsodišče, na katerem lahko novinarji opozorijo na kolege, ki po njihovem poročajo pristransko. Večina medijev je bila pred referendumom na strani pogojev posojilodajalcev in v Sirizi so imeli občutek, da preveč usmerjajo javno mnenje. Ni pa videti, da bi se iz tega dogajanja izcimilo kaj večjega.
Države, ki so se soočale s podobno krizo, so pogosto skušale najti njene krivce. So bile tudi v Grčiji kakšne preiskave politikov ali bankirjev in njihove odgovornosti?
Uradne preiskave niti ne. V očeh ljudstva pa so krivi politiki in to vsi. V zadnjem desetletju smo imeli leve vlade, desne in zdaj skrajno levico, vzorci pa se nadaljujejo. Ljudje so naveličani politikov, zato je večina strank skušala stare obraze, ki se jih povezuje s krizo, zamenjati in v politiko privabiti mlade.
Kaj pa od sporazuma pričakujete dolgoročno?
Za začetek osebno predvsem upam, da bo podpisan. Sicer pa nas čakajo težka leta. Še posebej hudo bo za tiste, ki so brez dela. Mislim, da ga zdaj ne bodo dobili nič prej. Pravijo sicer, da bomo v treh letih iz najhujšega varčevanja. Upam, da bo res tako! Ampak ne glede na to, kako težko bo, bo vseeno bolje kot odhod iz evroobmočja.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.