Za ta korak so se odločili kljub nasprotovanju politikov in ekonomistov, ki se bojijo, da bo stavka ogrozila nemško gospodarsko rast. Največji nemški sindikat IG Metall je 50.000 zaposlenih v 20 tovarnah pozval, naj ne pridejo na delo, v naslednjih tednih pa namerava stavko še razširiti. S stavko je v nedeljo zvečer pričelo 2000 zaposlenih v nočni izmeni v Mercedesovem obratu v Sindelfingnu. Stavkajoči zahtevajo za 6,5 odstotka višje plače, medtem ko so delodajalci pripravljeni zvišati plače le za 3,5 odstotka. Nič pa ne kaže, da bi lahko prišlo do skorajšnje obnovitve tarifnih pogajanj, ki so se neuspešno končala pred dvema tednoma.
Prvi dan stavke je osredotočen na avtomobilsko industrijo
S tekočih trakov v obratih Mercedes-Benza, Porscheja in Audija danes ni pripeljal niti en avto. Večjih izgredov ni bilo, stavka pa se je po podatkih sindikata začela uspešno. Vendar pa do zbližanja stališč delodajalcev in sindikata ni prišlo. Predsednik sindikata Metall Klaus Zwickel je 600 kovinarjem, zbranim pred glavnim vhodom proizvajalca športnih avtomobilov Porsche v Stuttgartu zagotovil, da bo sindikat vztrajal v boju, vse dokler ne doseže sprejemljivega rezultata. Napovedal je, da se bo stavka zagotovo razširila tudi na zvezni deželi Berlin in Brandenburg, kjer so se sindikalisti prejšnji torek prav tako kot v Baden-Württembergu z več kot 85-odstotno podporo izrekli za stavko.
V avtomobilskih koncernih v Baden-Württembergu je danes prišlo do izpada celotne dnevne proizvodnje. V dveh tovarnah DaimlerChryslerja bi morali do torka zjutraj izdelati 2800 avtomobilov, pri Audijo približno 1000 in pri Porscheju dobrih 150. Stavka pa ne bi smela nobenemu od podjetij povzročiti večjega izpada prihodka, saj naj bi izpad proizvodnje nadoknadili v naslednjih tednih. Proizvajalci avtomobilov so delodajalce in sindikate pozvali, naj se vrnejo za pogajalsko mizo in se dogovorijo o obnovitvi tarifne pogodbe. V njej bi morali po njihovem mnenju upoštevati različne zmožnosti velikih družb in majhnih obratov.
Največji industrijski sindikat na svetu
Sindikat Metall, ki je z 2,68 milijona članov največji industrijski sindikat na svetu, je od 50. let v boju za višje plače ali boljše delovne pogoje pripravil že več velikih stavk. Nemški kovinarji so doslej stavkali devetkrat, najdaljša stavka kovinarjev v Nemčiji pa je bila v obdobju 1956/57 v zvezni deželi Schleswig-Holstein, ko je trajala kar štiri mesece. Sindikat Metall je v 70. letih spremenil strategijo: namesto splošnih ali področnih stavk je pozval k stavki le v posameznih izbranih tovarnah. S tem je imel sindikat nižje stroške, stavka pa je prav tako lahko ohromila celotno panogo. Svoj doslej "najtrši" delavski boj pa je sindikat Metall organiziral leta 1984 v deželah Nordwürttemberg/Nordbaden in Hessen z zahtevo po uvedbi 35-urnega delovnega tedna. Stavka je sindikat veljala 320 milijonov nemških mark (163,6 milijona evrov). Zadnja stavka nemških kovinarjev je bila leta 1995 na Bavarskem.
