Stavka in protesti v Grčiji

Protikrizni ukrepi so na ulice grških mest danes pognali več deset tisoč protestnikov. Zaradi splošne stavke so z delom prekinile domala vse javne ustanove – zaprte so šole in uradi, prav tako je moten tudi promet v državi.

Več kot 10.000 ljudi se je v središču Aten zbralo na mirnem protestnem shodu, popoldne pa krovna sindikata, ki predstavljata javni in zasebni sektor, pripravljata še en protestni shod, v okviru katerega naj bi se protestniki napotili pred poslopje grškega parlamenta.

Zaradi stavke so zaprti vsi vladni uradi in državne šole, v bolnišnicah pa opravljajo le najnujnejše posege. Dopoldne so z delom za tri ure prekinili tudi kontrolorji letenja, kar je ustavilo promet na vseh grških letališčih. Tako je samo največja grška letalska družba Olympic Airways odpovedala več kot 140 poletov. Prav tako je bil promet prekinjen tudi na večini trajektnih in železniških prog, medtem ko je promet v Atenah povsem ohromljen.

Stavki so se pridružili tudi novinarji, zaradi česar so informativni programi na televizijah in radijskih postajah prenehali z oddajanjem, poleg tega pa ne bodo izšle niti petkove izdaje tamkajšnjih časnikov.

Splošno stavko so tokrat izzvali protikrizni ukrepi konservativne grške vlade premiera Kostasa Karamanlisa. Ta je v preteklih dneh napovedala zamrznitev plač javnim uslužbencem ter izredno povečanje davkov za osebe z višjim dohodkom. Napoved je razjezila sindikate, ki so mnenja, da bi breme ukrepov morale nositi predvsem panoge in posli, ki prinašajo velike dobičke.

Poleg vsega pa se vlada sooča z močnim ohlajanjem grškega gospodarstva. Čeprav v Grčiji doslej še ni prišlo do številnih bankrotov podjetij in množičnih odpuščanj, je za letošnje leto napovedana 1,1-odstotna gospodarska rast, medtem ko je ta v preteklem letu dosegala 2,7-odstotno stopnjo. Poleg tega se veča proračunski primanjkljaj, ki naj bi v letošnjem letu dosegel 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Evropska komisija je grško vlado že opozorila, da mora primanjkljaj do leta 2010 zmanjšati na manj kot tri odstotke BDP, prav tako pa je komisija Grčijo opozorila tudi na nujnost zmanjšanja zadolženosti, ki je s 94 odstotki BDP ena najvišjih v EU.