Evropska komisija je britansko predsedstvo Evropske unije posvarila pred neenakopravno obravnavo novink pri pripravi kompromisa za pogajanja o novi finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. "Videti je, kot da bodo največje breme kompromisa prevzele novinke. Če bo neformalni britanski predlog potrjen, bomo to ocenili za politično kratkovidno odločitev, dvojne standarde in neenakopravno obravnavo," je dejala komisarka za proračun Dalia Grybauskaite.
"Na tak način bodo ogroženi prihodnji odnosi med državami članicami, ogrožena bo ideja širitve, praktično opuščeno pa načelo solidarnosti v Evropi. V porazdelitvi bremen med članicami je nujno ravnovesje," je poudarila komisarka. "Verjamem, da je vse to bolj pomembno, kot pa končna vsota denarja. Pogovarjamo se vendarle o načelih, idejah in upih, s katerimi so novinke vstopile v EU," je še nadaljevala.
Predsedstvo: Kompromis ne bo prizadel novink
Kot sicer pojasnjujejo viri v Bruslju, je predsedstvo v neformalnem kompromisu za pogajanja, na podlagi katerega želi doseči dogovor o novi perspektivi na vrhu EU v Bruslju 15. in 16. decembra, predlagalo, da naj bi se kohezijska sredstva za novinke znižala za 10 odstotkov, kar znaša približno 15 do 16 milijard evrov. Za stare članice je predlagalo znižanje denarja za razvoj podeželja za pet milijard, novinke pa pri tem niso bistveno prizadete.
Po luksemburškem kompromisnem predlogu perspektive naj bi poraba v prihodnjih sedmih letih znašala 870 milijard evrov, s predlaganimi spremembami pa naj bi padla na med 840 in 850 milijard. Največje naj bi bilo znižanje za sedem novink, tri baltske in štiri Višegrajske države; samo na slednjo skupino naj bi odpadlo 70 odstotkov znižanja kohezijskih sredstev. Učinki za druge novinke naj bi bili manjši, za stare članice pa nevtralni ali celo pozitivni.
Vrnitev popusta Nemčiji, Švedski in Nizozemski?
Znižanja proračunskega rabata in načina njegovega izračunavanja po navedbah virov predsedstvo ni predložilo, je pa nakazalo pripravljenost, da del tega popusta "vrne" največjim neto plačnicam v proračun, to je Nemčiji, Švedski in Nizozemski. Za poseg v skupno kmetijsko politiko pa se London po navedbah virov ni odločil, bo pa v tem delu terjal močno zavezo za prihodnjo modernizacijo skupnega večletnega proračuna.
Udarec neformalnega svežnja naj bi bil za nove članice trikrat večji kot za veteranke, še pojasnjujejo viri. Predsedstvo sicer hoče nove članice "podkupiti" - namenilo naj bi jim manj denarja, a hkrati bi olajšalo pogoje za njegovo črpanje. Med drugim naj bi raven sofinanciranja dvignilo na 85 odstotkov in pravilo N+2, ki določa, da je denar treba porabiti do dve leti po skleniti dogovora zanj, spremenila v N+3.
Izsiljevanje?
Absorbcijska sposobnost novink je tako slaba: naj dobijo manj denarja, a dalj časa za njegovo porabo, britansko stališče utemeljujejo viri. A dodajajo, da je to past, saj se bo črpanje glede na pretekle izkušnje poslabšalo. Pred uvedbo pravila N+2 se je vsako leto vrnilo od tri do štiri odstotke neporabljenih sredstev, s pravilom pa le še 0,2 odstotka. "Dejansko gre za izsiljevanje, a novinke prav lahko popustijo, ker rabijo dogovor," so še pojasnili viri.
