Skupaj se bo delež starejšega prebivalstva v EU z današnjih 21 odstotkov do leta 2050 po pričakovanjih povečal na 34 odstotkov. Unija bo takrat po izračunih Eurostata štela 37 milijonov ljudi, starih 80 let ali več. Med unijinimi najstarejšimi regijami bodo predvidoma tiste, ki že danes štejejo največ starejšega prebivalstva. To so italijanska Liguria, kjer bo predvidoma 38,6 odstotka populacije starejše od 60 let, potem severna Španija, jugozahodna Francija, južna Anglija in nemški Mecklenburg-Vorpommern.
Med najmlajšimi regijami bodo portugalski Azori, kjer bo do leta 2050 po pričakovanjih Eurostata le 18 odstotkov ljudi starejših od 60 let, z napovedanimi 19,3 odstotka se za Azori uvršča Madeira, z nekaj manj kot 22 odstotki pričakovanega starejšega prebivalstva pa se v to skupino unijinih regij uvrščata tudi območji Londona in Pariza. Na lestvici desetih, po pričakovanjih leta 2050 najmlajših regij EU, je med drugim Irska, sem se uvrščajo tudi španski Kanari.
Naglo večanje števila starejših ljudi v EU Eurostat razlaga z upadanjem števila rojstev v zadnjih letih ter vzporednim daljšanjem življenske dobe. Po pričakovanjih se bo število rojenih otrok pri ženskah, rojenih leta 1970 ali kasneje, znižalo na 1,65 z 1,95, beleženih pri ženskah, rojenih leta 1950. Takšne spremembe v starosti populacije bodo, kot opozarja Eurostat, imele močne posledice na sisteme socialne zaščite, predvsem na pokojnine, ki jih v večini financira delovna sila in delodajalci. Po pričakovanjih se bo med drugim precej povečalo namenjanje denarja v zdravstvene namene.