Prvič naj bi se moški, ki v domu starejših stanuje, na eno od sostanovalk spravil pred dvema tednoma. Stopil je v njeno sobo in jo spolno napadel. Tudi na Policijski upravi Koper so potrdili, da so obravnavali kaznivo dejanje posilstva v enem od zavodov. A kljub temu naj bi storilec s spolnim nasiljem nadaljeval. Drugič so zaposleni doma po naših informacijah osumljenca zalotili minulo soboto, k sreči pravočasno in tako je ostalo le pri poskusu posilstva.
In kako je ukrepalo vodstvo doma? Najprej je dobil ustni, nato še pisni opomin, ki naj bi ga storilec tudi podpisal. Nato pa naj bi ga po pravilniku, ki velja za vse domove po državi, morali premestiti. A le znotraj doma, torej v drugo sobo. "Takega storilca se, če so njegova dejanja dokazana, lahko premesti bližje vratom pisarn zaposlenih ali skupnim prostorom, kjer je frekvenca obiskovalcev večja, da se ga na nek način omeji," razlaga Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
A v dotičnem domu prostih sob ni oziroma se mora stanovalec sobe, kamor bi domnevnega napadalca preselili, strinjati, da bo sobo zamenjal. Moškega bi lahko iz doma enostavno odpustili, a je po naših informacijah vdovec, bil naj bi tudi deložiran, zato stanovanja ali hiše, kamor bi lahko šel, nima. Vodstvu preostane samo še premestitev v drug dom, kjer pa prostih sob ni. "Namestitev se lahko izvede le pod pogojem, da se drug zavod strinja, da takega uporabnika sprejme," poudari sekretar.
Vprašanje je torej, ali zakonodaja na tem področju žrtev sploh ščiti. "Kje se konča pravica nekoga, da se začne pravica drugega? Tu imamo žrtev, imamo nasilneža, povzročitelja nasilja, ampak ima verjetno povzročitelj nasilja neke težave," pa pravi direktorica mariborskega Centra za socialno delo Marjana Bravc. Tudi Sahernik meni, da bi bilo potrebno v Sloveniji imeti ustanovo, ki bi poskrbela za krizne namestitve. "V tem primeru bi bilo za nasilneža poskrbljeno," doda.
A ker te možnosti ni, domnevni posiljevalec ostaja v domu, v istem domu, kjer živita tudi žrtvi spolnega napada.
