Zaradi naziva naselbinske kulturne dediščine ostajajo brez ustrezne izolacije

Ogorčen stanovalec Jasmin je razkazal blok, ki je poln vlage. Zavod za varstvo kulturne dediščine vidi rešitev v notranji izolaciji, a stanovalci v tem predlogu vidijo veliko pomanjkljivosti. "To je 17 centimetrov. Kako bomo recimo en kavč, pralni stroj ali hladilnik prenesli gor? Ne bo prostora," razlaga stanovalec Jasmin. 

"Ne samo, da se bodo zožala stopnišča na vhodih in bo problem kakršnega koli bolnika prenesti z nosili. Problem je tudi, da se toplotnih mostov na ta način ne more reševati in na ta način bomo dosegli, da se bo kondenzirala vlaga v notranjih prostorih, plesen in vse, kar sodi zraven," razlaga ena od stanovalk in opozori na to, da so že zdaj bloki precej drugačni od prvotne podobe. "Mi se čudimo, pri vsem kaosu, ki se dogaja. Vsak blok je druge barve, vsak si po svoje zapira balkone, ta stopnišča pa še vedno ostajajo bistvo tega naselja," dodaja.

Soseska na Mucherjevi ulici je uvrščena v naselbinsko dediščino, kar pomeni, da bi morali tako naselje kot posamezni elementi ostati nedotaknjeni. Energetski strokovnjak Matjaž Valenčič spoštuje delo Zavoda, a poudarja, da je energetska sanacija blokov nujna. "Stavba je bila grajena v časih, ko je bilo še obilje energije, zdaj pa vemo, da je energija dragocena in bi bilo treba tudi ta toplotni ovoj sanirati. Tega pa Zavod ne pusti," pravi Valenčič. Stopnišče v bloku predstavlja hladilno jedro, kar pomeni, da ohlaja celotno stavbo, zato je sanacijo nemogoče izpeljati tako, da bi ga iz načrta izvzeli. 

"Če se celo stavbo toplotno izolira in izvzame stopnišče, je podobno, če pozimi oblečete bundo in greste z japonkami na sneg," dodaja Valenčič. Namesto tega predlaga: "Lahko to izolacijo prekrijejo s slojem, ki je podoben vidnemu betonu. Ne identičen, podoben. Če bi zavod za varstvo kulturne dediščine dal ta pogoj, da dovoli izolacijo s podobnim videzom, potem stvar sploh ne bi bila sporna."

Za piko na i pa se je v vsem tem času izvedba fasade še podražila. Stanovalci so imeli sicer že leta 2019 zbranega dovolj denarja, a se zaradi zaustavitve postopka dela ni mogla začeti. "Žal vsi potrebujejo približno 50 odstotkov več sredstev, ker so cene v zadnjih dveh letih šle v nebo," so nam pojasnili v podjetju Ruski car, ki upravlja zgradbo. Podražitve pa se žal kažejo tudi na položnicah stanovalcev.

"Ne dosežemo takšne toplote, kot mora biti, plačamo pa," še dodaja stanovalec Jasmin.

Stanovalci so se znašli v slepi ulici. Na vse nepravilnosti sta opozorila tako Zavod za varstvo kulturne dediščine kot pristojno Ministrstvo za kulturo, a nista dosegla še ničesar.