Mića Stanišića sta na poti iz Beograda spremljala srbski minister za državno upravo Zoran Lončar in notranji minister Republike srbske Darko Matijašević. Vlada srbskega premiera Vojislava Koštunice pa naj bi tudi zanj dala jamstva za predčasno izpustitev na prostost do začetka sojenja.
V četrtek objavljena obtožnica prvega notranjega ministra Republike srbske bremeni "skupnega zločinskega podjetja", katerega namen je bil etnično čiščenje bosanskih Muslimanov in Hrvatov z večjega dela ozemlja BiH.
Stanišić je že peti Srb iz Republike srbske, ki se je za prostovoljni odhod v Haag odločil po pogovoru na sedežu srbske vlade v Beogradu. Prvi je bil nekdanji načelnik varnostne uprave vojske Republike srbske Ljubiša Beara oktobra 2004, drugi pa general Dragomir Milošević, ki se je oblastem v Beogradu predal decembra lani. 21. februarja se je predal general Radivoje Miletić, tri dni pozneje pa še general Milan Gvero, in oba sta prav tako že v priporu haaškega sodišča v Scheveningenu.
Kolikor je znano širši javnosti, je Stanišić prvi bosanski Srb, ki se je za predajo odločil po pogovoru na sedežu srbske vlade, na katerem je bil navzoč tudi visok predstavnik Republike srbske. Kot so v četrtek sporočili iz Koštunićevega kabineta, je prišlo do tega srečanja z notranjim ministrom Republike srbske Matijaševićem v okviru sodelovanja vlad v Beogradu in Banja Luki.
Po sedmih točkah haaške obtožnice naj bi bil Stanišić odgovoren za zločine proti človečnosti, po treh točkah pa za kršitev zakonov in običajev vojskovanja. Kot so izpostavili srbski mediji, se omenjenih deset točk nanaša na pregone, iztrebljanje, deportacijo, okrutno ravnanje, nečloveška dejanja, mučenja in umore.
V obtožnici haaškega sodišča, objavljeni v četrtek, je piše, da je Stanišič kot "visoka avtoriteta v vladi Republike srbske" dejansko poveljeval in imel nadzor nad policijskimi silami, katerih pripadniki so izvršili zločine nad nesrbskim delom prebivalstva od aprila do konca decembra 1992.
