Po novem bo policija patrulirala po obali in podirala novogradnje, ki bi zrasle preblizu morja. Izjema bodo le objekti znotraj določenih varnostnih pasov, ki jih cunamiji niso porušili. Razprava o tem, koliko metrov od morja bo dovoljeno graditi, dobiva politične razsežnosti. Vlada, ki je najprej govorila o tristometrskem varnostnem pasu, je zdaj določila le 100 metrov varnostnega pasu na južni in zahodni obali Šrilanke ter 200 metrov na severni in vzhodni obali. Zato so vse glasnejše kritike, da priviligira že tako bolj razvita turistična območja na jugu in zahodu in zapostavljala revnejši sever in vzhod, ki živita od kmetijstva in ribištva.
Ribiči na robu preživetja
Najbolj so cunamiji prizadeli ribiče in turizem. Na robu preživetja so zlasti manjši ribiči, ki živijo od svojega ulova. Ti so namreč ostali brez ribiških čolnov in tudi prodaja rib je močno upadla, saj ljudje nočejo jesti rib iz morja, ki je naplavilo na tisoče trupel. Severni del države, predvsem tisti, ki je v rokah Tamilskih tigrov, pa naj bi bil zapostavljen tudi pri delitvi humanitarne pomoči. Predstavniki tamilske oblasti pravijo, da se z vlado sicer pogajajo, vendar jih ne jemlje kot enakopravnega partnerja in jih zapostavlja na domala vseh področjih. Od zdravstva, šolstva, sociale, do oskrbe s pitno voljo in obnove infrastrukture. Z odlokom, ki določa različno širino varnostnih pasov, pa dodatno otežuje razvoj turizma na tem območju.
Združeni narodi o naravnih nesrečah
V japonskem Kobeju se je začela svetovna konferenca Združenih narodov o zmanjševanju naravnih nesreč. Na njej sodeluje več tisoč predstavnikov vlad in strokovnjakov iz vsega sveta. Iz Slovenije se je udeležuje delegacija pod vodstvom glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoja Dolščaka. Nekaj tednov po cunamijih, ki so na jugu in jugovzhodu Azije povzročili katastrofalne posledice in zahtevali več kot 175.000 življenj, bodo v okviru iskanja načinov za zmanjševanje naravnih nesreč govorili tudi o načrtih za vzpostavitev sistema za opozarjanje na cunamije v Indijskem oceanu.
Namen srečanja je spodbuditi ozaveščenost o pomenu preventive na strokovni in politični ravni in začrtati prioritete za zmanjševanje posledic nesreč. Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, je namen konference tudi predlagati pobude in partnerstva, ki bodo pripomogla k uveljavitvi mednarodne strategije za zmanjšanje nesreč.
Vodja koordinacije ZN za nujno pomoč Jan Egeland je pred začetkom konference opozoril, da morajo države, ki so sicer izkazale veliko radodarnost do žrtev tsunamijev, delovati v smeri pripravljenosti na naravne nesreče in preprečevanja, tako da take naravne nesreče ne bi postale množične morilke. "Po cunamijih vsi pričakujejo, da bo svetovna konferenca v Kobeju dala konkretne rezultate," je še poudaril Jan Egeland.
Katastrofalne posledice cunamijev, ki so 26. decembra lani prizadeli enajst držav južne in jugovzhodne Azije ter zahtevali življenja več kot 175.000 ljudi, so še posebej usmerile pozornost svetovne javnosti na sicer že dolgo načrtovano konferenco ZN. Na njej bodo tako delegati po pričakovanjih govorili tudi o načrtih za vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje na cunamije v Indijskem oceanu. Konferenca sicer sovpada z deseto obletnico katastrofalnega potresa v tem japonskem mestu, v katerem je 17. januarja 1995 umrlo več kot 6.400 ljudi.
Naravne nesreče imajo po podatkih ZN vpliv na vse več ljudi. Med letoma 1994 in 2003 so potresi, poplave, orkani in druge naravne nesreče prizadele 2,5 milijarde ljudi, kar je 60 odstotkov več kot v predhodnih dveh desetletnih obdobjih. V tem obdobju je v naravnih nesrečah umrlo več kot 478.000 ljudi.
Annan pozdravil radodarnost sveta
Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je na zasedanju Generalne skupščine ZN menil, da sta radodarnost in podpora, na kateri so naleteli Združeni narodi pri pomoči žrtvam cunamijev na jugu Azije, postavili nove standarde na globalni ravni, in izrazil upanje, da se bosta odražali tudi na druge krize po svetu. Na zasedanju, na katerem naj bi danes GS ZN sprejela resolucijo o ukrepih po cunamijih, je še povedal, da so ZN dobili že dve tretjini od skupno 977 milijonov dolarjev, kolikor potrebujejo za prvih šest mesecev za pokritje potreb petih milijonov ljudi, prizadetih v tej naravni katastrofi.
GS ZN naj bi v resoluciji o ukrepih po cunamijih pozvala donatorje, ki so obljubili več kot pet milijard dolarjev, k čimprejšnji uresničitvi obljubljene pomoči in ohranitvi ravni pomoči tudi za dolgoročne potrebe obnove. V njej tudi pozivajo k trajni politični volji za podporo srednje- in dolgoročne obnove, ki jo bodo izvajale vlade prizadetih držav na vseh ravneh. GS ZN bo v resoluciji tudi podprla vzpostavitev sistema za opozarjanje na cunamije v Indijskem oceanu in načrtovano regionalno ministrsko konferenco o tem vprašanju, ki bo 28. januarja na Tajskem.
