Avstralka Jillian Searle se deset let po uničujočem cunamiju spominja za vsako mater nepredstavljive odločitve, ki jo je morala sprejeti leta 2004, ko je z družino počitnikovala na Tajskem: katerega od dveh sinov bo rešila, ko bo udaril val?

Ko je močan potres stresel Indonezijo in povzročil katastrofalen cunami, je umrlo okoli 230.000 ljudi, po nekaterih podatkih celo 250.000. Zgodbe preživelih so zelo ganljive, a Jillianina izpoved je zagotovo med najbolj šokantnimi.

Bila je na počitnicah na otoku Phuket s svojim možem in dvema sinovoma – petletnim Lochiejem in enoletnim Blakeom. Njen mož je bil v sobi, oni trije pa so se igrali ob bazenu. "Kar naenkrat sem zagledala val, kako se dviga nad nami in se nam približuje. Zagrabila sem Lochieja za roko, dvignila Blakea v naročje ter začela teči stran od vode," je opisala za Sky News. Vedela je, da bodo vsi trije utonili, če bo poskušala rešiti oba sinova. Zato se je morala odločiti, koga bo izpustila.

Odločila se je, da izpusti starejšega sina, Lochieja. "Takoj me je prevzel občutek krivde. Kaj sem storila? Kako bom živela naprej, če pa nisem niti poskusila rešiti obeh? Razmišljala sem, da bo Lochie najverjetneje umrl in kar videla, kako ga bomo domov pripeljali v krsti. Videla sem sebe, kako hodim v njegovo sobo in podoživljam najine zadnje skupne trenutke."

Ko jih je voda dosegla, je Jillian videla, da je Lochieja zagrabilo neko dekle. Začutila je olajšanje, a to ni trajalo dolgo, saj je bilo dekle prešibko, da bi ga lahko držalo. "Videla sem njo, njega pa ni bilo nikjer več. Pomislila sem: O moj Bog, ni ga več."

Pogumni deček pravi, da razume mamino odločitev

A po nekem čudežu je Lochie preživel. Potem ko ga je odnesla voda, se je oprijel vrat in se jih oklepal celi dve uri, dokler ga niso rešili.

Zdaj je srečen najstnik, ki obožuje šport, a še vedno se spominja grozljive izkušnje. Odločitev, ki jo je sprejela njegova mama, se mu zdi razumna. "Ko sem izvedel, da me je izpustila, se mi je to zdelo povsem razumljivo. Blake ne bi imel nobene možnosti preživetja, jaz pa sem bil starejši. Mislim, da se je moja mama odločila pametno," je pogumno povedal za Sky News.

"Ko sem ga spet zagledala, kar nisem mogla verjeti, da je živ in da ga spet lahko objamem. Nisem mogla verjeti, da stoji pred mano, bala sem se, da to ni resnično," opisuje Jillian.

Odločitev, ki jo je sprejela, jo še vedno preganja, še posebej o njej razmišlja vsako leto ob tem času. "Na to mislim vsak dan. Mislim na družine, ki so izgubile svoje drage, in družine, ki za božič ob sebi nimajo svojih otrok."

Kot pravi, bo vedno hvaležna za čudež, ki je obvaroval njenega sina. "Vsak božič in vsak rojstni dan pomislim na to, kako srečna sem, saj bi se stvari lahko končale precej drugače. Ko se ti zgodi nekaj takega, začneš drugače gledati na življenje," je še dodala.