'Gadafi mora odstopiti'

Zunanji ministri 28 držav članic zveze Nato, med njimi slovenski Samuel Žbogar, so začeli dvodnevno zasedanje v Berlinu, ki je posvečeno predvsem Libiji. Iskali bodo namreč politične rešitve krize v Libiji in se posvetili čimprejšnji vzpostavitvi prekinitve ognja med sprtima stranema.

Na srečanju so libijskega voditelja Moamerja Gadafija pozvali, naj svoje enote umakne v vojašnice, da bi na tak način dejansko lahko vzpostavili prekinitev ognja med Gadafijevimi silami in uporniki, ki bi jo bilo moč tudi nadzorovati. Po navedbah diplomatskih virov iz Berlina so bili zunanji ministri glede tega soglasni.

Prav tako so zunanji ministri sprejeli izjavo o Libiji, v kateri podpirajo pozive k odstopu libijskega voditelja, navedli pa so tudi tri pogoje, da bi Nato zaustavil vojaško akcijo v Libiji. "Pozdravljamo izid prvega srečanja kontaktne skupine, ki je bil v sredo v Dohi, in zelo podpiramo poziv skupine, da mora Gadafi odstopiti," je med drugim zapisano v izjavi, ki jo je na spletni strani objavil Nato.

Zunanji ministri so v izjavi navedli tudi tri pogoje, da bi Nato zaustavil vojaško akcijo v Libiji: prvič, končati se morajo napadi in grožnje z napadi na civiliste, drugič, prorežimske sile se morajo umakniti iz vseh krajev, v katere so vdrle, in tretjič, režim mora zagotoviti neovirano humanitarno pomoč vsem, ki jo potrebujejo.

'Rešitev je lahko le politična'

Minister za zunanje Samuel Žbogar je izpostavil, da je končna rešitve krize v Libiji lahko le politična. Pri tem je poudaril pomen čimprejšnje vzpostavitve prekinitve ognja med sprtima stranema. Poudaril je tudi, da sta za uspešno rešitev razmer v Libiji obenem potrebna tudi široka regionalna vključenost in podpora regionalnih akterjev, vključno z Afriško unijo in Arabsko ligo, prizadevanjem mednarodne skupnosti za učinkovito uresničitev resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 in 1973.

Zavrnili ugibanja o nesoglasjih

Nemčija in Francija sta ob začetku srečanja zavrnili ugibanja o nesoglasjih med državama glede Libije. "Glede Libije moramo biti pošteni. Imamo isti cilj, in ta cilj je omogočiti libijskemu narodu, da uživa v demokratičnih svoboščinah," je ob začetku srečanja v Berlinu izjavil francoski zunanji minister Alain Juppe. "Razhajanja so v načinu doseganja tega cilja. Menimo, da je bilo vojaško posredovanje nujno. Glede tega se nismo strinjali, vendar na nobeni točki ni prišlo do prekinitve zaupanja ali dialoga," je zagotovil. "Vendar se strinjamo, da je možno doseči le politično rešitev," je dodal.

Velika Britanija in Francija sicer pritiskata na druge države, da bi začele bolj intenzivno sodelovati pri vojaškem pritisku na Gadafija. Po njunem mnenju bi več držav moralo imeti bolj agresivno vlogo, pri čemer se kot najbolj očitni kandidatki za prevzem takšne vloge omenja Italijo in Španijo.

Skupna deklaracija o Libiji

V Berlinu pa naj bi tudi sprejeli skupno deklaracijo o Libiji. V deklaraciji naj bi pozvali k strogemu spoštovanju sankcij proti Gadafijevemu režimu, hkrati pa opozorili, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajni konflikt z Gadafijem. Pred tem je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen poudaril, da je odgovor na krizo v Libiji politična rešitev, zagotovil pa, da bo zavezništvo nadaljevalo z vojaško akcijo, dokler Gadafijeve sile ne prenehajo z napadi.

Akcija pa je libijskemu voditelju po besedah Rasmussena poslala "jasno in močno sporočilo". "Ne bomo čakali križem rok, dokler bo s tanki, težkim orožjem in ostrostrelci napadal lastni narod," je dejal Rasmussen. Dodal je še, da lahko vojaška sila zgolj pomaga vzpostaviti pogoje za morebitno politično rešitev krize.

Rasmussen je dejal, da Nato za vojaško operacijo v Libiji potrebuje več letal. Poveljnik Nata, ameriški admiral James Stavridis je namreč poročal, da so Gadafijeve sile ubrale taktiko, da tanke in težko orožje nameščajo na gosto poseljena območja. "Pred tem je bilo lažje doseči cilje. Če se želimo izogniti civilnim žrtvam, potrebujemo posebno opremo," je še dejal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva. Dodal je, da sicer sile, ki skupno obsegajo slabih 200 letal in 18 ladij, ki so jih dalje na voljo v akciji sodelujoče države, zadostujejo za opravljanje nalog Nata.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je sogostitelj berlinskega srečanja, pa je dejal, da Nemčija sledi ciljem vojaške akcije, čeprav je glasovala proti resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov in ni dala na voljo svojih vojakov. "Želimo si svobodno in demokratično Libijo," je dejal vodja nemške diplomacije. Dodal je, da je Gadafi diktator, ki mora oditi.

"Podpiramo Libijce, ki naj v političnem procesu sami sprejmejo končno odločitev o svoji prihodnosti v lastni državi," je še dejal Westerwelle.

'Gadafi preizkuša našo odločnost'

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je pozvala k večji podpori mednarodne skupnosti libijski opoziciji. "Dlje kot traja naša akcija, bolj pomembna postajata naša odločenost in enotnost. Gadafi preizkuša našo odločenost," je dejala Clintonova. Svet pa mora po njenih besedah okrepiti svoje "delovanje in povečati podporo" libijski opoziciji.

Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je poudaril, da Libija nima prihodnosti z Gadafijem. "Tisti od zunaj" pa bi morali podpreti politične sile, ki si prizadevajo za demokratizacijo Libije. Na vprašanje, ali Francija podpira idejo, da bi morali upornike oskrbeti z orožjem, pa je Juppe odvrnil, da Francija ne razmišlja v teh okvirih.

Poleg zunanjih ministrov držav članic Nata na dvodnevnem srečanju v nemški prestolnici sodelujejo tudi predstavniki šestih držav, ki vojaško akcijo v Libiji neposredno ali posredno podpirajo.

Brics proti zračnim napadom zahodnih sil

Zračne napade zahodnih sil v Libiji pa je kritizirala skupina Brics, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Skupina se je srečala na Kitajskem, predstavniki držav pa so izrazili skrb glede posledic zračnih napadov, ki jih čuti civilno prebivalstvo. Skupina Brics je prepričana, da bi se morali uporabi nasilja pri reševanju libijske krize izogniti.

Boji se nadaljujejo

V prestolnici Tripoli so odjeknile štiri eksplozije, piše Reuters, ki se sklicuje na poročanje prič. Natova letala pa izvedla tri zračne napade na mesto. Po poročanju Reutersa so umrle tri osebe.

Medtem pa se boji med libijskimi vladnimi silami in uporniki nadaljujejo tudi v Misrati. Po poročanju Reutersa so Gadafijeve sile z raketami napadle mesto Misrata in pri tem ubile najmanj 23 ljudi. Uporniki pravijo, da tisti, ki so umrli, niso bili njihovi bojevniki, pač pa civilisti. Večinoma naj bi šlo za ženske in otroke, med smrtnimi žrtvami pa so tudi trije Egipčani – delavci, ki so čakali na evakuacijo. Število žrtev napada se bo najverjetneje povečalo, je še povedal predstavnik upornikov, saj pod ruševinami hiš z golimi rokami še vedno iščejo trupla in morebitne preživele.

Upornik, ki se je Reutersu predstavil kot Abdelsalam, je opozoril, da se bo zgodil masaker, če Nato ne bo bolj intenzivno izvajal svojih akcij.

Vladne sile Misrato oblegajo že več kot šest tednov. Mednarodne človekoljubne organizacije so opozorile, da mestu grozi humanitarna katastrofa, uporniki pa pravijo, da je situacija vsak dan slabša. "Primanjkuje mleka v prahu. Primanjkuje hrane in zdravil. Ljudje ne morejo ven iz mesta, da bi kupili tisto, kar potrebujejo, saj se bojijo, da jih bodo ustrelili,“ je dejal Abdelsalam.

Iz Misrate bodo evakuirali 6000 migrantov, ki so v zelo slabem stanju, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije. Ladja je že na poti iz Bengazija v Misrato. A problem je, ker ladja sprejme le 800 potnikov. Kot je sporočila agencija, pa imajo na voljo sredstva le za dve vožnji. Dve tretjini beguncev prihaja iz Egipta, ostali pa iz Nigerije, Bangladeša, Gane, Sudana in Nigerije. Begunci naj bi bili podhranjeni in dehidrirani.