Srečanje Busha in Blaira

Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel britanskega premierja Tonyja Blaira, srečanje pa je zaznamovalo predvsem v sredo objavljeno težko pričakovano poročilo tako imenovane Bakerjeve komisije o spremembi ameriške strategije v Iraku. Blairov tiskovni predstavnik je sicer dejal, da je ta časovna usklajenost zgolj "srečno naključje", in zanikal napovedi, da bodo pogovori namenjeni predvsem poročilu.

Kot je poudaril, gre za neodvisno poročilo, ki je stvar Američanov, obenem pa je spomnil, da so člani študijske skupine za Irak minuli mesec vendarle zaslišali tudi Blaira. Tako Bush kot Blair se sicer v svojih državah soočata z vse močnejšo opozicijo in vedno bolj glasnimi pozivi k umiku vojakov iz Iraka, ki so ga koalicijske sile pod vodstvom ZDA in Velike Britanije napadle marca 2003.

Odhod britanskih vojakov?

Bush je še prejšnji teden odločno zanikal ugibanja, da načrtuje umik iz Iraka, medtem ko je London - ta ima na nemirnem jugu države okoli 7100 vojakov - nedavno izrazil upanje, da bodo varnostni nadzor iraškim silam lahko predali že v začetku naslednjega leta, čemur bi konec leta sledil odhod več tisoč britanskih vojakov. Blair je dan pred odhodom v Washington tudi priznal, da koalicijske sile v vojni v Iraku ne zmagujejo.

Robert Gates namesto Donalda Rumsfelda

Bakerjevo poročilo je zasenčilo tudi imenovanje novega ameriškega obrambnega ministra. Ameriški senat je s prepričljivo večino potrdil Roberta Gatesa. Tako republikanci kot demokrati so se namreč strinjali, da je primeren naslednik Donalda Rumsfelda in bo ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu pomagal pri reviziji strategije v Iraku. Kot novi minister bo Gates uradno zaprisegel 18. decembra.

Za Gatesa je glasovalo 95 senatorjev, glas proti sta oddala samo dva, trije pa se glasovanja niso udeležili. To je neke vrste zmaga tudi za Busha, ki je po odstopu Rumsfelda za njegovega naslednika v Pentagonu nominiral Gatesa le dober teden po kongresnih volitvah 1. novembra, na katerih so slavili demokrati. Vendar pa je podpora Gatesu v veliki meri izvirala iz njegovih zavez, da bo preučil nove možnosti ZDA v Iraku.

Iraška vlada je ocenila, da poročilo Bakerjeve komisije "ni presenečenje" in se strinjala, da mora Irak prevzeti vodilno vlogo na področju lastne varnosti. "Razmere so kritične, zelo kritične v resnici in jih ni mogoče dopuščati. Absolutna odvisnost od tujih sil ni mogoča. Osredotočiti se moramo na krepitev iraških varnostni sil," je dejal podpredsednik iraške vlade Barham Saleh.

Na poročilo se je odzval tudi izraelski premier Ehud Olmert, ki se ne strinja, da je treba prizadevanja za stabilizacijo Iraka povezati z novimi ukrepi za rešitev konflikta med Izraelom in njegovimi sosedami. Poudaril je tudi, da je za obnovo mirovnih pogovorov med judovsko državo in Sirijo še prezgodaj.

Kot je dejal, nima Izrael nobenega namena začeti mirovnih pogovorov s Sirijo, hkrati pa je zatrdil, da si želi "na vso moč" obnoviti mirovna pogajanja s Palestinci. "Dejstvo, da skuša Sirija destabilizirati vlado v Libanonu in podpira (palestinsko vladajoče gibanje) Hamas, dokazuje, da so možnosti za začetek pogajanj s to državo v bližnji prihodnosti zelo majhne," je dejal.

Sirija pozdravlja poročilo

Sirija pa je, nasprotno od Izraela, poročilo pozdravila. Kot posebno pozitiven ocenjujejo predlog, da je treba v prizadevanja za stabilizacijo Iraka vključiti tudi njegove sosede, vendar pa prioriteta za Damask ostaja vrnitev Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967.

Deli poročila ameriške študijske skupine za Irak, ki govorijo o potrebi za doseganje širšega miru v regiji, so "objektivni in upoštevajo bistvene korenine nestabilnosti in napetosti v regiji: odsotnost pravičnega in širšega miru", je povedal neimenovani predstavnik sirskega ministrstva.