Nizozemska kraljica Beatrix je odstop sprejela, premiera Koka pa pozvala, naj njegov kabinet do prihodnjih volitev, ki so predvidene že za 15.maj opravlja tekoče posle. Srebrenico, "varno območje ZN", ki so ga varovali nizozemski vojaki, so brez odpora zavzele srbske sile, v pokolih civilnega prebivalstva po osvojitvi enklave pa je umrlo približno 7.500 muslimanskih moških in otrok.
Poročilo o padcu Srebrenice ostro kritizira takratno vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili kakih 30 tisoč muslimanskih beguncev, ki so se zatekli v to muslimansko enklavo. Poročilo med drugim navaja, da so takratni vodilni nizozemski častniki zadrževali informacije o pokolu Muslimanov iz Srebrenice, da bi zaščitili ugled nizozemske vojske.
Poročilo kritično do nizozemske vlade in ZN
Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo je v poročilu sicer ocenil, da so za nizozemske napake odgovorni predvsem ZN zaradi neustrezne politike. Krivda ZN je bila v tem, da so območje Srebrenice razglasili za varovano območje, ne da bi jasno določili, kaj to pomeni in kako naj bi jo branili, prav tako pa niso podprli nizozemskih poveljnikov, ko so zahtevali letalsko podporo. Varnostni svet ZN je tako za prebivalce oblikoval iluzijo o varnosti, je med drugim navedeno v poročilu na več kot 3400 straneh.
V prvem odzivu na poročilo je premier Kok minuli petek priznal, da nizozemska vlada ni uspela zaščititi Srebrenice, in dejal, da se bo soočil z odgovornostjo za tisto, kar so storili njegovi predhodniki in on sam.
Srebrenica je bila "varno" območje
Srebrenica je bila med vojno v BiH tako imenovano varno območje ZN, kjer je zatočišče našlo skoraj 30 tisoč Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov.
Nizozemski poveljnik mirovnih sil je zaprosil za letalski napad sil zveze Nato na položaje bosanskih Srbov, vendar je francoski poveljnik mirovnih sil ZN v BiH, general Bernard Janvier, prošnjo zavrnil zaradi formalnosti. Svojo zavrnitev naj bi utemeljil, ker naj prošnja ne bi bila napisana na pravem obrazcu. Letala zveze Nato tako niso napadla, bosanski Srbi pa so nizozemskim vojakom postavili ultimat, naj položijo orožje, če želijo živeti. 13. julija so se nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN predali, tri dni kasneje pa so Srebrenico brez orožja in opreme tudi zapustili.
Bosanski Srbi so nato iz Srebrenice na muslimanska območja z avtobusi prepeljali več tisoč muslimanskih žensk, otrok in starcev, mnogo pa so jih tudi aretirali. Približno 15 tisoč Muslimanov je skušalo zbežati iz obkoljenega mesta, Srbi pa so načrtno pobijali moške, za boj sposobne Muslimane, ki so se zatekli v Srebrenico. Večino muslimanskih moških in otrok, ki so jih Srbi zajeli v tem mestu, so pobili, njihova trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih. Natančno število žrtev pokola še danes ni znano, saj nenehno odkrivajo nova grobišča žrtev iz Srebrenice.
Odzivi na odstop
Zunanje ministrstvo BiH je v odzivu na odstop nizozemske vlade sporočilo, da ima to predvsem za moralno dejanje in notranje vprašanje Nizozemske. Na zunanjem ninistrstvu so prepričani, da bi bila lahko pripravljenost nizozemskih oblasti, da se soočijo z dejstvi in napakami nizozemskih vojakov in poveljniškega kadra pri obrambi civilnega prebivalstva v zaščitenem območja ZN, spodbuda za razsvetlitev resnice o vlogi mednarodne skupnosti v BiH v letih 1992-1995.
Kot je še zapisalo zunanje ministrstvo BiH, imajo mednarodna skupnost ter oblasti v BiH moralno odgovornost do srebreniških žrtev, da storijo vse, da bi se do konca razjasnila odgovornost za največji pokol civilistov v novejši zgodovini. To pa se lahko doseže samo z resnico, brez prikrivanja dejstev in osebne odgovornosti.
