Atene so z uvedbo preiskave prvič priznale domneve o vpletenosti grških državljanov v dogodke med vojno v Bosni in Hercegovini. "Ne zanikam možnosti, da so za dogodke odgovorni tudi grški državljani," je v grškem parlamentu dejal minister za pravosodje Anastasios Papliguras. Povedal je, da je njegovo ministrstvo pripravljeno sodelovati tudi z bosanskimi in srbskimi preiskovalci.
Papliguras je še priznal, da se za t.i. "grške prostovoljce" zanima tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Gre za približno sto oseb, ki naj bi sodelovale v pokolu v Srebrenici, grške oblasti pa jih niso nikoli iskale.
Med vojno v BiH so sicer grški mediji redno objavljali pogovore s prostovoljci, ob padcu Srebrenice pa so nekateri mediji celo pozdravili pomoč Grčije bosankim Srbom in objavili slike grške zastave, ki je plapolala nad mestom.
Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave dva dni kasneje se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni; po še nepopolnih podatkih je bilo ubitih okoli 8000 Muslimanov.