V spominskem parku Potočari je danes potekala spominska slovesnost ob 18. obletnici genocida v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Danes so pokopali posmrtne ostanke 409 identificiranih žrtev genocida, tako da v parku odslej počiva 6066 žrtev genocida. Med njimi so posmrtni ostanki dojenčice, ki so jo poimenovali Fatima in ki je po besedah njene mame Have umrla takoj po rojstvu zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe, pa tudi 44 mladoletnih dečkov.
Posmrtne ostanke svojega sina Nermina Subašića, ki je bil v času pokola star 20 let, je pokopala tudi Munira Subašić, predsednica Združenja mater Srebrenice in Žepe, ki si že leta prizadeva za sodni epilog za vse zločince, ki so odgovorni za ta genocid. Po večletnem iskanju so našli le dve njegovi kosti. Subašićeva je v genocidu v Srebrenici izgubila 22 svojcev, tudi moža.
Najstarejša oseba, ki so jo pokopali, je 76-letni moški.
Na slovesnosti številni visoki gostje
Slovesnosti, ki so jo v navzočnosti več tisoč ljudi ob 11. uri začeli s himno in dvigom zastave BiH, se je udeležilo okoli 50.000 ljudi, med njimi številni visoki gostje. Med njimi so bili člana predsedstva BiH Bakir Izetbegović in Željko Komšić ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. Ta je dejal, da je za razumevanje BiH treba razumeti dogodke v Srebrenici. "Kdor ne razume Srebrenice, ne razume Bosne," je dejal.
Med visokimi tujimi gosti sta se slovesnosti udeležila tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, pristojna za vprašanja beguncev in migracij, Anne Richar ter komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Ta je poudaril, da "medtem ko se danes spominjamo žrtev v Srebrenici, ne smemo pozabiti, da moramo jutri še naprej iskati resnico in se boriti proti nekaznovanosti glede grobih kršitev človekovih pravic."
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je na Twitterju srebreniški genocid označil kot "trajno brazgotino v evropski zgodovini".
Žrtvam srebrniškega genocida se je poklonila tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton in pozvala k nadaljevanju sodnih obravnav vojnih zločinov, s čimer bi utrdili proces sprave na zahodnem Balkanu. "Desetletja dolg proces sprave, ki je vodil v oblikovanje Evropske unije mora navdahniti spravo na zahodnem Balkanu. Veliki koraki v tej smeri so že bili storjeni, toda veliko tega je še treba postoriti, da bodo lahko prebivalci regije skupaj s preostalimi Evropejci uživali v miru in blagostanju," je zapisala v svoji izjavi.
Globoko spoštovanje do nedolžnih bošnjaških žrtev in sožalje sorodnikom žrtev je izrekel tudi kolegij srbske skupščine. Sožalje so izrazili tudi za nedolžne srbske žrtve v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije. Izrazili so še upanje, "da bodo vsi narodi v BiH, kakor tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, nadaljevali s procesom sprave in krepitve pogojev za soobstoj na temelju enakopravnosti narodov in polnem spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin ter svoboščin, da se zločini ne bi nikoli več ponovili".
Podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za jugovzhodno Evropo Jelko Kacin pa je poudaril, da resnica o Srebrenici ne bo nikoli pozabljena, tudi zaradi sodb mednarodnih kazenskih sodišč in resolucije Evropskega parlamenta o Srebrenici iz januarja 2009, ki jo je predlagal skupaj z nekdanjo podpredsednico EP Diano Wallis. "Dogajanje iz leta 1995 je treba vgraditi in ohranjati v kolektivni zavesti ne le Zahodnega Balkana, ampak celotne EU, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Odgovornost sedanjih političnih elit je, da čim prej presežejo razlike pri ključnih vprašanjih in izpeljejo ustavne reforme kot temelj funkcionalne države BiH, ki se bo sposobna soočiti z izzivi evropskih integracij," je zapisal.
Žrtev genocida v Srebrenici se je v nagovoru ob začetku nadaljevanja 16. redne seje državnega zbora spomnil tudi predsednik DZ Janko Veber. "Naj bo današnji dan torej v znamenju spomina na vse žrtve Srebrenice in naj nam hkrati služi tudi kot opomin, da sovraštvo in predsodki tudi danes, v 21. stoletju, še vedno niso stvar preteklosti," je dejal.
Javna akcija v Ljubljani
Amnesty International (AI) Slovenije je danes z javno akcijo v Ljubljani opozarjala na še vedno odprto vprašanje odgovornosti storilcev zločinov proti človečnost med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Ob tem je mogoče podpisati peticijo, v kateri oblasti BiH pozivajo, naj v zakonodaji ustrezno uredijo vprašanje poprave krivic žrtvam vojne. Javna akcija je potekala na Stritarjevi ulici med 17. do 21. uro, peticijo pa je mogoče podpisati na spletni strani slovenskega AI. Samo v prvi uri je peticijo ob Tromostovju podpisalo 180 ljudi, na spletu pa 140 v dveh dneh.
"Odziv je zelo velik," je poudarila predstavnica organizacije Metka Naglič. "To pripisujem temu, da nam je BiH vendarle blizu, da številni ljudje bodisi izhajajo od tam bodisi imajo tam sorodnike. Poleg tega je bil genocid v Srebrenici res takšna grozota, da se ljudi dotakne, zato želijo priti sem in izkazati svoj poklon žrtvam," je dodala. Žrtev Srebrenice so se spomnili tudi z minuto molka.
Prostovoljcem slovenskega AI se je pridružilo tudi človekoljubno dobrodelno Društvo UP, ki v sodelovanju z Zavodom Abraham mimoidočim pripenjali bele pentlje. S tem so opozarjali na nasilje nad ženskami v času vojne v BiH, so sporočili iz slovenskega AI.
Ubitih več kot 8000 Bošnjakov
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vsega BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija.
Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
