Ozke ulice Srebrenice je danes prekrila množica avtomobilov in avtobusov, ljudje pa so se zbrali v Potočarih, kjer so sodelovali na komemoracijah. Posmrtne ostanke žrtev, ki so jih pokopali danes, so v minulih letih odkrili v množičnih grobiščih in jih nato na novo identificirali.

Najmlajša izmed smrtnih žrtev, ki so jo pokopali danes, je imela pred 24 leti 16 let, najstarejša pa 82 let. Gre za dečka in žensko. V Potočarih so doslej pokopali 6610 žrtev genocida. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz primarnih grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.

Na slovesnosti v Potočarih naj bi po napovedih danes med drugim sodeloval tudi predsednik Mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča, naslednika haaškega sodišča, Carmel Agius, ki je v pogovoru za sarajevski Dnevni avaz poudaril, da zločini v Srebrenici po njegovem mnenju sodijo med najmračnejše zločine v človeški zgodovini.

Tistim, ki zanikajo genocid, je Agius sporočil, da njihovo obnašanje pravzaprav predstavlja zaključno fazo genocida. Srebrenica mora po njegovem mnenju ostati pretresljiv opomnik na bolečino in trpljenje, ki ju tisti, ki v imenu nasilnih, zlobnih in uničujočih ideologij vodijo druge, lahko zagrešijo nad nedolžnimi in ranljivimi v družbi.

Ob 24. obletnici genocida sta se s skupno izjavo oglasila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Poudarila sta, da je nujno, da se spomin na nedolžne ubite ohrani, prav tako pa je nujno, da se konča zanikanje sodno potrjenih dejstev o naravi tega zločina, ki so ga leta 1995 zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov.

"Ta tragedija nas še vedno preganja. Naša srca in misli so z žrtvami in vsemi tistimi, katerih življenja so zaznamovali ti tragični dogodki. Naša skupna dolžnost je, da se Srebrenice, ki predstavlja enega izmed najmračnejših dogodkov v sodobni evropski zgodovini, vedno spominjamo," sta zapisala Mogherinijeva in Hahn ter poudarila, da ima EU zaradi dogodkov v Srebrenici posebno odgovornost do BiH.

V Srebrenici danes živi nekaj več kot 13.000 ljudi, med njimi 7000 Bošnjakov. Pred vojno v BiH je Srebrenica štela 36.000 prebivalcev, med njimi 27.000 Bošnjakov.

Cerar: Poklon srebreniškim žrtvam je naša moralna obveznost

Na današnjo obletnico se je odzval tudi zunanji minister Miro Cerar, ki je zapisal, da je 11. julij vse od leta 1995 dan bolečega spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dodal je, da je poklon srebreniškim žrtvam moralna obveznost do žrtev in da srebreniška tragedija nikoli ne potone v pozabo, da odpuščati ne pomeni pozabiti, da je zločince potrebno kaznovati in je opomin, kam lahko vodi militantni nacionalizem, sovražni populizem in retorika, ki temelji na ščuvanju proti drugim narodom.

Obletnica je po Cerarjevih navedbah tudi opomin, da je potrebno preventivno storiti vse, da bo Evropa prostor miru, miroljubnega sobivanja držav in narodov ter prostor spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.

"Za takšno Evropo in regijo si prizadeva Slovenija. Za Bosno in Hercegovino, ki je del Evrope miru, država napredka in blaginje," je še zapisal vodja slovenske diplomacije.

Na Mestnem trgu v Ljubljani minuta molka

Ob tem je na Mestnem trgu v Ljubljani opoldne pod pokroviteljstvom muftija Nedžada Grabusa in ljubljanskega župana Zorana Jankovića potekala minuta molka, s katero so počastili spomin na žrtve. Program je obogatila klavirska skladba v izvedbi pianista Roberta Brezovarja, ki ponazarja strah, temo, grozo, agresijo ter kasneje mir, obup in tišino. Izbran odlomek iz knjige Roman o Srebrenici avtorja Isnama Taljića je prebrala Irena Urbič.