'Svet se mora odločiti za dobro ali zlo. Srebrenica se ne sme nikoli in nikomur ponoviti'

Med žrtvami, ki so jih pokopali danes, so tudi štirje najstniki, ki so bili stari 16 in 17 let. Najmlajša žrtev, ki so jo danes pokopali, je Vesid Ibrić, ki je bil star 16 let, najstarejša pa je Šahin Halilović, ki je bil rojen leta 1924. Med pokopanimi je tudi 20-letna nosečnica Remzija Dudić, ki so jo ubili skupaj s soprogom.

Slovesnosti se je po podatkih oblasti udeležilo med 30 in 40 tisoč ljudi. Zaradi incidenta leta 2015, ko so srbskega premierja Aleksandra Vučića obmetavali s kamenjem, tokrat ni bilo predstavnikov Srbije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je bilo poskrbljeno za varnost in je vse potekalo mirno.

Predsednik Organizacijskega odbora za obeležitev obletnice genocida v Srebrenici Nermin Alivuković je v svojem nagovoru dejal, da mora svet končno izbrati dobro ali zlo. "Srebrenica se ne sme nikoli in nikomur ponoviti," je bil jasen. Problematiziral je dejstvo, da je Srebrenica danes v rokah tistih, ki zanikajo, da se je tu zgodil genocid. "Srebrenica je 92., 93. in 95. leta potrebovala pomoč, hlastala je za njo. Izgubila je 8372 civilistov. Danes pričakujemo, da se svet odloči, ali bo izbral dobro ali zlo. Potrebujemo vse, ki bodo rekli, da tukaj lahko sobivamo," je poudaril. 

Prireditve so se udeležili tudi številni tuji diplomati in predstavniki mednarodnih inštitucij za pregon vojnih zločinov. Navzoče je med drugim nagovoril Klaus Corn, glavni inšpektor in vodja osrednje enote za preiskovanje vojnih zločinov nemškega urada kriminalistične policije. "Danes se zavedam, da se vojne in genocidi dogajajo še naprej po vsem svetu, in vidim, da se stvari niso toliko spremenile. Ne nazadnje se je 50 let po drugi svetovni vojni masaker zgodil tukaj, v srcu Evrope," je dejal.

Sekretar Mednarodnega mehanizma za kazenska sodišča Elias Olufemi je poudaril, da nihče, ki je zagrešil zločin, ne sme ostati nekaznovan. Za morebitna nadaljnja sojenja je ponudil pomoč. Kot je dejal, še naprej hranijo vse dosjeje in dokumente. "Moramo ohraniti arhive haaškega sodišča, vključno z na tisoče fotografij in dokumentov, ki služijo kot dokaz," je dejal.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je spomnil, da je BiH kljub razlikam še vedno sposobna živeti skupaj. Zaradi spomina na vojno, grobega nacionalizma in neodgovorne retorike je bila sicer nekaj časa zatrta, a je znova prišla na plan. Že pred tem je Inzko za portal Klix.ba za globoko nečloveškega označil zanikanje genocida in poudaril, da se bodo morali politiki v BiH po jesenskih volitvah lotiti zakona o zanikanju genocida.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je poudarila, da bo terjala pravico za žrtve vseh zločinov, zagrešenih med vojnami na Balkanu. Izpostavila je tudi, da bi morale evropske države nuditi večjo podporo državljanskim pobudam za spravo ter vplivati na politike in druge javne osebnosti v Srbiji in BiH, da bi te prenehale zanikati preteklost in začele graditi bolj vključujoče izobraževanje in družbo.

V Potočare je prišel tudi Emir Sulejmanović, košarkarski reprezentant BiH. Rojen je bil med begom neposredno po okupaciji Srebrenice, dva dni po usodnem 11. juliju 1995. Ena tistih, ki je preživela pot iz srebreniškega pekla, je tudi zdravnica Fatima Klempić, ki se je teden dni skozi gozdove prebijala do Tuzle. 

Bilo je zaščiteno območje ...

Sile bosanskih Srbov so med vojno v BiH samo v nekaj dneh po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke 11. julija 1995 ubile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Brez nasprotovanja modrih čelad, ki so varovale to zaščiteno območje, so približno 25.000 žensk, otrok in starejših oseb z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

Posmrtne ostanke žrtev genocida so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo.

Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu. Najbolj odgovorna za genocid, takratni predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in poveljnik bosanskih Srbov, general Ratko Mladić, sta bila na haaškem sodišču obsojena na 40 let zapora oziroma dosmrtni zapor. V obeh primerih poteka pritožbeni postopek.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je lani končalo z delom, in domača sodišča so sicer doslej obsodila 45 ljudi na 699 let zapora in tri dosmrtne zaporne kazni zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in drugih zločinov proti Bošnjakom v Srebrenici julija 1995.