Skrajneži nadzorujejo že tretjino mesta Kobane, turško posredovanje 'nerealistično'

ZDA in Velika Britanija so opozorile, da zračni napadi ne bodo dovolj, da bi Islamski državi (IS) preprečili, da zasede sirsko mesto Kobane.

Predstavnik Pentagona John Kirby je dejal, da zavezniki ''delajo vse, kar je možno iz zraka,'' ampak obstajajo omejitve, kaj pravzaprav lahko dosežejo. ''Zaenkrat nimamo učinkovitega partnerja na tleh,'' je povedal in opozoril, da bi lahko padla tudi druga mesta. Podobno meni tudi britanski zunanji minister Philip Hammond.

Vodja Kurdov v mestu Asya Abdullah je za Reuters povedal, da so skrajneži IS že prišli do mesta in da tam potekajo srditi boji. Džihadisti naj bi bili že zelo blizu centra mesta, prav tako naj bi v mesto prihajale okrepitve iz Rake.

Skrajneži so po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice prevzeli nadzor že nad več kot tretjino mesta. Med drugim je v njihovih rokah eno od poslopij kurdskih sil in med spopadi zanj je bilo ubitih več kurdskih borcev.

Če mesto pade, bi džihadisti imeli popoln nadzor nad daljšim pasom med sirsko-turško mejo.

Iz ameriške vojske so sicer sporočili, da so v zračnih napadih uničili več oklepnih vozil IS, njihove zaloge ter tudi nekaj drugih stavb, ki jih uporabljajo skrajneži.

Tritedenski boji so terjali več kot 400 življenj, več kot 160.000 Sircev pa je pobegnilo pred vojno vihro.

Turško kopensko posredovanje 'nerealistično'

Medtem se vrši vse več pritiska na Turčijo, da naj vendarle naredi več za zaščito Kurdov v mestu. V protestih je umrlo najmanj 19 ljudi. Kurdi so jezni, ker je Turčija preprečila kurdskim vojakom, da bi lahko prestopili mejo, da bi se tako lahko borili proti IS. Protesti potekajo v večini obmejnih mest, pa tudi v Istanbulu.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je zdaj poudaril, da se od Turčije ne sme pričakovati, da bi sama vodila kopensko ofenzivo proti IS.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem danes ocenil, da so protesti usmerjeni v spodkopavanje mirovnega procesa med Ankaro in kurdskimi uporniki. "Ne bomo prenašali kakršnihkoli groženj ali ustrahovanja, ki bi imelo vpliv na mir, stabilnost in varnost v Turčiji," je zatrdil v prvem odzivu na proteste in napovedal "potrebne ukrepe" proti sodelujočim v nasilju.

Kurdi v Turčiji so sicer že posvarili, da bi lahko padec Kobaneja končal mirovne pogovore med Ankaro in Kurdsko delavsko stranko (PKK). Ta je tri desetletja vodila upor za samoupravo na jugovzhodu države, od leta 2013 pa v pretežni meri spoštuje prekinitev ognja.