Srbski parlament obsodil zločin v Srebrenici

"Skupščina ostro obsoja zločine, storjene nad muslimanskim prebivalsvtom v Srebrenici julija leta 1995," piše v resoluciji. Hkrati pa izraža sožalje in se opravičuje sorodnikom žrtev, ker Srbija ni storila vsega, da bi preprečila tragedijo. Deklaracija tudi najostreje obsoja družbene in politične procese, ki so privedli do oblikovanja zavesti, da je uresničenje lastnih nacionalnih ciljev mogoče doseči z uporabo oborožene sile in fizičnim nasiljem nad pripadniki drugih narodov in religij.

Voditeljica poslanske skupine Za evropsko Srbijo Nada Kolundžija je na začetku seje pojasnila, da sprejetje resolucije odpira nove perspektive generacijam, ki še prihajajo, Srbiji pa vrača mednarodni ugled. "Osnovno sporočilo dokumenta je, da Srbija ne podpira storilcev tega zločina, da ne dela razlik med žrtvami in da izraža iskreno sožalje družinam žrtev ter spoštovanje vsem žrtvam," je povedala voditeljica koalicijskih poslancev.

Tadić: Gre za zgodovinski dogodek

Srbski predsednik Boris Tadić je danes v odzivu na sprejem resolucije dejal, da gre za zgodovinski dogodek, s katerim je srbski narod pokazal, da je nedeljiv del evropske kulture in civilizacije. Poudaril je, da je spoštovanje žrtev drugega naroda izraz največjega domoljubja.

"To deklaracijo vidim kot velik prispevek k demokratizaciji Srbije in spravi v regiji. Žal mi je, da ni bila sprejeta v prejšnjih letih, vendar pa moj takratni odhod v Srebrenico in ta resolucija brez dvoma govorita o političnim vrednotam Srbije in o tem, kako vidimo regijo, naše sosede in skupnost evropsko prihodnost," je dejal srbski predsednik in dodal, da ni obstajal noben pritisk za sprejem resolucije. "Ta odločitev je naša, srbskega naroda, odločitev srbskega parlamenta in političnih strank," je še dejal Tadić.

Opozicija z različnimi argumenti proti resoluciji

Poslanci vladajočih strank so tudi menili, da s sprejetjem resolucije srbski narod prevzema odgovornost, hkrati pa krivde za zločin ne nosi ves narod, kar jim je očitala opozicija. Liberalno demokratska stranka (LDP) Čedomirja Jovanovića z vsebino resolucije ni bila zadovoljna, saj so prepričani, da je Srbija odgovorna za zločin, ker ni spoštovala mednarodne konvencije o preprečevanju takih zločinov. DSS Vojislava Koštunice meni, da ta dokument deli žrtve in hkrati škodi Republiki srbski, saj bo sprl narode, ob tem pa ne obsoja zločinov nad Srbi.

Kritike preživelih

V BiH so deklaracijo kritizirali, ker pokola ne opisuje kot genocid, tako kot ga obravnava sodišče v Haagu. Vodja združenja preživelih zločina v Srebrenici Hajra Ćatić je še dejala, da takšne deklaracije sploh ne bi smeli sprejeti. Ob tem je poudarila, da so se zločini med vojno dogajali po vsej BiH, a le za Srebrenico je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) ugotovilo, da je šlo za genocid.

EU in Nizozemska pozdravili deklaracijo

Evropska unija pa meni, da deklaracija predstavlja pomemben korak naprej. "Pozdravljamo sprejetje te deklaracije. Vidimo jo kot pomemben korak naprej in kot zelo pomembno za Srbijo in za celotno regijo," je sporočil tiskovni predstavnik visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton.

Kot "pozitiven korak" je sprejetje deklaracije označila tudi Nizozemska, ki blokira vstopanje Srbije v EU in katere vojaki med vojno v BiH niso uspeli zaščititi prebivalcev te bošnjaške enklave. "Nizozemska vidi sprejetje deklaracije o Srebrenici kot pozitiven korak, saj gre v korist pobudam držav nekdanje Jugoslavije za soočenje z nedavno zgodovino," pa je medtem ocenil predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva. Kot je dodal, je deklaracija ena od "faz v procesu soočanja s tem, kar se je dogajalo v 90. letih," in lahko prispeva k spravi v regiji.

Kacin: Potrebno je, da Srbija prizna genocid

Na sprejem deklaracije se je danes odzval tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (Alde/LDS). Poudaril je, da je z razpravo in sprejetjem deklaracije Srbija krenila po pravi poti, hkrati pa dodal, da "nepopolno sporočilo ni tista evropska politika in prevzemanje odgovornosti za pomiritev v regiji, ki si jo Srbija in njeni državljani zaslužijo in ki jo regija že dolgo pričakuje".

Da bi dosegla deklaracija resničen namen, vrednost in odziv, je potrebno, da Srbija v celoti spoštuje odločitve ICJ in eksplicitno prizna, da se je v Srebrenici zgodil genocid. S sprejetjem resolucije o Srebrenici januarja 2009 je Evropski parlament podal jasno stališče do dogodkov v Srebrenici. V skladu s to resolucijo in odločitvijo ICJ zločin, storjen nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici 11. julija 1995, ni in ne more biti kaj drugega kot genocid, je še zapisal slovenski evropski poslanec. Kot je dodal, nepopolno sporočilo, ki ga je posredovala Srbija s sprejeto deklaracijo, "na žalost ni omogočilo soočenja s celotno preteklostjo in ne spremembe ozračja v regiji", zato je do "določene mere razočaranje".