Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes v pismu za reški Novi list zanikal obtožbe, da naj bi on ali kdo iz njegovega urada izročil kakršne koli dokumente Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Povedal pa je, da je njegov predhodnik Franjo Tuđman vedel za požiganje vasi v zahodni Slavoniji.
Mesić sicer meni, da je haaško sodišče za Hrvaško potrebno, ker v državi ni bilo politične volje, da bi sama na sodiščih obravnavala vojne zločine hrvaške strani. "Ob tem ni dvoma, da je državni vrh vedel za omenjene zločine," je poudaril.
'Srbske vasi požigajo v treh izmenah'
Mesić je bil po lastnih navedbah navzoč pri pogovoru, ko je eden od nekdanjih ministrov, ki je glasen tudi danes, obvestil Tuđmana, da v zahodni Slavoniji požigajo srbske vasi v treh izmenah. "Dobesedno tako: požigajo jih v treh izmenah," je poudaril Mesić v pismu javnosti, ki ga bodo v reškem časniku v celoti objavili v soboto.
Hrvaški mediji sicer že od prejšnjega petka poskušajo dobiti Mesićev komentar na razsodbo haaškega sodišča v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača. V pojasnitvi svoje odločitve je sodišče navedlo transkript in zvočni posnetek srečanja hrvaškega političnega ter vojnega vrha na Brionih julija 1995 kot ključni dokaz za združeno zločinsko dejanje v operaciji Nevihta avgusta 1995, in s tem odločitve za dolgoletne zaporne kazni za generala.
Napadi na Mesića
Od začetka sojenja Gotovini, Markaču in oproščenemu generalu Ivanu Čermaku je hrvaški desni politični pol Mesiću očital, da je osebno poslal vse dokumente iz urada predsednika haaškemu sodišču in tako pomagal tožilstvu. "Nikoli ne jaz niti moj urad nisva neposredno izročila katerega od Tuđmanovih transkriptov haaškemu sodišču," je v pismu za Novi list zatrdil Mesić.
V prvi izjavi po razsodbi je Mesić za Novi list zatrdil, da je bila od leta 2001 lastnica celotne dokumentacije iz časov Tuđmana, ki so jo našli v uradu predsednika, hrvaška vlada. Vse zahteve glede dokumentov za Haag so, kot je pojasnil, potekale prek vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem.
"Da bom jasen, moj urad je bil pri tem določen servis, ker so zahteve haaškega sodišča k nam prihajale prek vladnega urada. Mi smo transkripte našli ali pa ne. Kar smo našli, pa smo poslali vladnemu uradu, ki je nato vse izročil Haagu," je zatrdil Mesić. Kot je še poudaril, so obtožbe, da je brionski transkript haaškemu sodišču poslal on, zgolj "še ena laž".
Mesić trdi, da brionski transkript sploh ni bil dokaz. "Dokaz je originalni zvočni zapis tega famoznega srečanja. Ta zvočni zapis je s krajšim videozapisom v kletnih arhivih predsedniškega urada našla takratna protiobveščevalna služba, ki jo je vodil Tomislav Karamarko (zdaj notranji minister)," pravi Mesić. Obveščevalci so zvočne zapise vzeli in jih, potem ko so ugotovili njihovo avtentičnost, v Haag poslali brez posredovanja njegovega urada, dodaja Mesić. Zaradi te izjave je hrvaška premierka Jadranka Kosor od ministra Karamarka zahtevala pojasnila.
Minister Karamarko je na izredni novinarski konferenci zanikal nekatere Mesićeve trditve. V kratki izjavi pred novinarji je dejal, da protiobveščevalna agencija nikoli ni posredovala nobenega zapisa haaškemu sodišču. Dodal je, da so obveščevalci preverjali dokumentarne zapise z Brionov aprila 2005 ter jih potem izročili državnemu tožilstvu. Karamarko danes ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja.
Karamarko zanika Mesićeve navedbe
Karamarko se je danes že odzval na Mesićeve navedbe, ki jih odločno zanika. ''Navedbe, da brionskih prepisov niso uporabili v haaškem procesu, so neresnične, saj imamo dokaze, da so te prepise uporabili v postopku proti Slobodanu Miloševiću, in sicer s strani obrambe. Iz branja razsodbe proti generalom je vidno, da so jih uporabljali tudi tam,'' pravi notranji minister.
Karamarko trdi, da je prav tako neresnična navedba, da je protiobveščevalna služba v Haag dostavila zvočni zapis brionskega sestanka. ''To ni res,'' vztraja Karamarko. ''Protiobveščevalna služba ni nikoli sodelovala s Haagom niti ni tega ali katerega koli drug dokumenta posredovala sodišču,'' je še dejal.
Kosorjeva zahtevala obsežno poročilo
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes povedala, da je zahtevala obsežno poročilo o delovanju vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem. Kosorjeva je dejala, da sta se danes pogovarjala tudi s Karamarkom.
Kosorjeva je povedala, da je od vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem zahtevala preiskavo o vseh navedbah, ki jih je bilo slišati v javnosti o omenjenih brionskih transkriptih.
Hrvaški predsednik Ivo Josipović pa je ocenil, da gre v primeru izjav Mesića in Karamarka za "kontraproduktivne pogovore". Spomnil je, da so bili vsi obvezani sodelovati s haaškim sodiščem, na podlagi državne politike, ki jo je z ustavnim zakonom leta 1996 vzpostavil Tuđman.
"Najbolj pomembno je, da ni ponarejanj niti neresnic, vse proceduralne zadeve pa bomo pojasnili", je izjavil Josipović potem, ko je v svojem uradu sprejel udeležence operacije Blisk iz maja 1991.
Tadić svari pred revanšizmom
Srbski predsednik Boris Tadić pa je danes posvaril pred revanšizmom, usmerjenim proti Srbom na Hrvaškem po obsodbi hrvaških generalov pred haaškim sodiščem. "Ni prostora za kakršno koli čaščenje. Prav tako je neprimeren in nedopusten kakršen koli revanšizem, ki bi lahko ogrozil varnost Srbov na Hrvaškem. Iskreno upam, da do tega ne bo prišlo," je v danes objavljenem pogovoru za srbski dnevnik Blic dejal Tadić.
Dejal je tudi, da se je treba soočiti z lastno preteklostjo ne glede na to, kako težka in šokantna bi ta lahko bila. Ob tem je poudaril, da so Jasenovac, Jadovno, Srebrenica, Kravice, Vukovar in Paulin dvor kot tudi številni drugi kraji na zemljevidu Jugovzhodne Evrope tisti, ki si jih bomo zapomnili in ki jim je treba izkazati pieteto.
Srbski predsednik se je tudi izrekel za vzpostavitev dobrososedskih odnosov in novih vrednot ter za vstop držav v regiji v Evropsko unijo, ki je po njegovih besedah skupnost evropskega miru in največji mirovni projekt v zgodovini človeštva.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.