Neizmerno močnejša srbska vojska je prodrla 20 kilometrov v globino območja, ki je pod nadzorom OVK in je pri tem uporabila tanke, topništvo in paravojaške policijske pehotne enote.
Po spopadu je pokrajina v tem območju spominjala na prizore iz osrednje Bosne, s požganimi hišami, razstreljenimi vozili, zapuščenimi okopi, ceste zasute s praznimi zabojniki streliva, tavajočimi domačimi živalmi in vseskozi prisotno nevarnostjo ostrostrelcev.
Kmečko etnično albansko prebivalstvo se je razbežalo in tako še povečalo naraščajočo humanitarno krizo na podeželju.
