Od tega trenutka je evropska prihodnost Srbije odvisna od Srbije in srbske vlade, je pred podpisom poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Danes je odličen dan, srečen dan tako za EU kot Srbijo, je v uvodnem nagovoru pred podpisom poudaril minister Rupel, ki vodi zasedanje zunanjih ministrov EU. Še posebej pomemben je tudi za Slovenijo, saj si je med predsedovanjem EU zadala nalogo, da ves Zahodni Balkan pokrije s temi sporazumi, je pojasnil minister. "Enega podpisujemo danes," je poudaril.

"Kot je rekel veliki srbski reformist Milovan Milovanović - Srbija mora svoj čolnič privezati na veliko evropsko ladjo," je poudaril Đelić. "Danes ponavljam ta veliki stavek, ker sem prepričan, da je to prav," je pojasnil in dodal: "Jaz sem srbski patriot in prepričan sem, da je to danes pravi patriotizem."

To je prvi sporazum, ki Srbiji obljublja polnopravno članstvo v EU, je poudaril Đelić. "Danes odpiramo vrata in pot, državljani pa bodo odločili, ali bo sporazum imel tudi praktično uveljavitev v njihovih življenjih, prepričan sem, da bodo srbski državljani izbrali to pot," je menil v pričakovanju predčasnih splošnih volitev 11. maja.

Srbska stran je danes nakazala, da si je pot v EU zastavila velikopotezno. Srbija cilja na odpravo vizumov za vstop srbskih državljanov v EU do konca leta, je dejal Đelić. Srbija cilja na status kandidatke do konca leta, pa je poudaril Tadić. Morda se v EU smejite, ampak tudi mi si še včeraj nismo mislili, da bomo sporazum danes res podpisali, je dejal.

Podpis sporazuma je sprožil tudi vprašanje Kosova, zaradi katerega del srbske politike tudi nasprotuje sporazumu, češ da pomeni potrditev neodvisnosti Kosova. "Ta sporazum je statusno nevtralen," poudarja Rehn. "Kdor trdi drugače, ne govori resnice," je dodal. Srbija ima pravico, da brani svojo ozemeljsko celovitost, hkrati pa ima pravico do evropske prihodnosti, pa je ob tem poudaril Tadić.

V Haagu zadovoljni

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je zadovoljen s podpisom sporazuma, še posebej, ker ostaja pogoj EU o polnem sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem in da morajo glavni obtoženci priti pred roko pravice.

Sodelovanje s haaškim sodiščem je bil ključen pogoj Srbiji za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Predvsem Nizozemska in Belgija sta vztrajali, da bi morala Srbija najprej haaškemu sodišču predati glavnega obtoženca, nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, generala Mladića.

Radikalci: Tadić je izdajalec

Demokratska stranka Srbije (DSS) in Srbska radikalna stranka (SRS) sta se ostro odzvali na podpis sporazuma. V DSS so napovedali, da bosta nova srbska vlada in parlament sporazum razveljavila, v SRS pa so dejali, da bodo srbskega predsednika Tadića obtožili izdaje.

Predsednik DSS in srbski premier Vojislav Koštunica je tako ocenil, da Tadić s podpisom sporazuma ni osramotil Srbije, ampak izključno samega sebe. Poleg tega je napovedal, da ga bo parlament v novi sestavi takoj razveljavil, saj gre po njegovih besedah za "protiustavno in protidržavno dejanje, ki je s tem nezakonito in povsem nelegitimno".

"Nova srbska vlada in parlament bosta Tadićev podpis takoj razveljavila. Nikoli in nikomur ne bomo dovolili, da v imenu Srbije podpiše neodvisnost Kosova, zato je današnji Tadićev podpis povsem ničvreden," je napovedal Koštunica.