Srbija za hongkonški model

Srbski predstavniki so na Dunaju na četrtem krogu neposrednih pogajanj med Beogradom in Prištino predlagali preučitev "hongkonškega modela vladanja" na Kosovu, vendar so predstavniki kosovskih Albancev predlog zavrnili.

Kot je povedal srbski predsednik Boris Tadić, bi rešitev za vprašanje prihodnjega statusa Kosova lahko predstavljal model "dveh sistemov", kot je v veljavi med Kitajsko in Hongkongom. Tako mednarodno priznane meje Srbije ne bi bile spremenjene, nobena od strani pa ne bi smela delati enostranskih potez glede ustavnopravnih vprašanj ali vprašanj glede suverenosti. "Ti pogoji so bolj ali manj v skladu s tem, kar mi vidimo kot pot naprej glede reševanja vprašanja prihodnjega statusa Kosova," je dejal Tadić.

Tudi srbski premier Vojislav Koštunica se je zavzel za "hongkonški model", ki se je po njegovih besedah izkazal za "uspešnega, vzdržljivega, stabilnega in funkcionalnega", tudi zato, ker je bil rezultat sporazumne in kompromisne rešitve. Velika Britanija je namreč po 156 letih kolonialne oblasti leta 1997 Kitajski vrnila to ozemlje, Kitajska pa je Hongkongu zagotovila veliko stopnjo avtonomije v odnosu na ostalo komunistično državo. Hongkong je tako lahko obdržal kapitalistični sistem, britanski pravni sistem in uveljavljene demokratične pravice ter civilne svoboščine.

Kosovski Albanci odločno vztrajajo pri svojem

Toda kosovski Albanci, ki se zavzemajo za nič drugega kot neodvisno Kosovo, ideje niso sprejeli. Zavrnili so jo kot povsem neprimerno. "Popolnoma neprimerno je primerjanje Kosova in Hongkonga, saj se obe ozemlji zgodovinsko močno razlikujeta," je dejal član prištinske delegacije Skender Hyseni. Dodal je še, da "danes ni bil storjen noben napredek in to predvsem zaradi stališč Beograda v tem procesu".

Pogajalska trojka kontaktne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki EU, ZDA in Rusije, pa kljub temu ni obupala nad pogajanji. Po zaključku današnjega kroga pogajanj so v sporočilu za javnost zapisali, da "si bodo še naprej prizadevali za sporazum na podlagi različnih stališč". Pri tem so napovedali, da bo naslednji krog neposrednih pogajanj med Beogradom in Prištino potekal 20. novembra v Bruslju.

Trojka je sicer prejšnji mesec obema stranema predstavila dokument za rešitev vprašanja v 14. točkah, vendar njegova vsebina uradno ni znana. Beograd je na srečanju 22. oktobra predstavil tudi svoj predlog, v katerem zahteva, da mora biti status Kosova osrednja tema pogajanj in da ta potekajo v okviru resolucije ZN 1244 o Kosovu. Priština pa je po zadnjem krogu sporočila, da ima na predlog trojke številne pripombe in da zanjo nima teže uradnega dokumenta, temveč ga razume kot predlog za razpravo.