Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija so v skupnem pismu, ki so ga naslovile na vlade vseh članic Evropske unije, izrazile nasprotovanje nadaljevanju pogovorov o prihodnjem statusu Kosova. Po mnenju četverice držav so po propadu prizadevanj pogajalske trojke EU, ZDA in Rusije za rešitev omenjenega vprašanja "izčrpane vse možnosti".
EU se bo zdaj morala ukvarjati z razvojem, ki je glede vprašanja statusa "pričakovan", so še zapisale države.
Zunanji ministri EU bodo že v ponedeljek na zasedanju v Bruslju skušali priti do enotnega stališča glede napovedane enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Večina članica EU po navedbah diplomatov temu ne nasprotuje, med tem ko so Slovaška, Ciper in Grčija proti enostranski razglasitvi.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, katerega država si sicer prizadeva za nadaljevanje pogajanj o prihodnjem statusu Kosova in reševanje tega vprašanja v okviru ZN, pa je danes v Moskvi dejal, da je podpora ZDA neodvisnosti Kosova največja ovira pri iskanju rešitve. Rusija se namreč zavzema za rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za Beograd. "Upam, da bo Varnosti svet ZN zdaj storil potrebne korake," je še dejal Lavrov.
Pogajalska trojka EU, ZDA in Rusije je v petek generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu predala poročilo o pogajanjih med Beogradom in Prištino, v katerem ugotavlja, da strani nista uspeli premostiti razlik glede prihodnjega statusa Kosova in da nobena ni bila pripravljena odstopiti od svojih stališč glede temeljnega vprašanja suverenosti.
Pogajalci so tako priznali, da niso uspeli premostiti razkola med stranema, saj je Priština vztrajala pri zahtevi po neodvisnosti, srbska vlada, ki je ponujala široko avtonomijo, pa je vztrajala, da mora ostati Kosovo del Srbije. S tem težko pričakovanim poročilom so se tako končala prizadevanja, da bi s pogajanji prišli do rešitve. VS ZN bo poročilo trojke obravnaval 19. decembra.
Koštunica za nadaljevanje pogajanj
Srbski premier Vojislav Koštunica je Varnostni svet ZN danes pozval, naj podpre pobudo Rusije za nadaljevanje pogajanj o Kosovu. "Zelo pomembno je, da VS ZN podpre predlog Rusije," je v današnji izjavi poudaril Koštunica.
"Srbija se želi pogajati. Bistvenega pomena je, da z novimi pogovori najdemo politično in demokratično rešitev za pokrajino," je srbski premier ponovil stališče Beograda in dodal, da je to "edini način, da najdemo rešitev in se izognemo dolgi in nedoumljivi krizi". Kot je še dejal, se je Srbija pripravljena pogajati najprej v Prištini ali kakem drugem kraji na Kosovu, nato pa še v Beogradu.
Srbija nadaljuje vpoklic rezervistov
Srbski obrambni minister Dragan Šutanovac je včeraj dejal, da mu je poveljnik oboroženih sil Nata admiral Marc Fitzgerald zagotovil, da bo Kfor storil vse, da bo na Kosovu zagotovil mir in varnost. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer pa je povedal, da bo Kfor odločno ukrepal proti vsem, ki bi v pokrajini hoteli sprožiti val nasilja.
Srbsko obrambno ministrstvo pa še naprej nadaljuje s pošiljanjem pozivov za vpoklic rezervistov. Ker so srbski državljani mnenja, da bi to lahko pomenilo tudi pripravo na morebitno vojno, so razmere med prebivalstvom napete.
Poročali smo, da je 25-letni moški iz Srbije za 24ur.com dejal, da je prejel poziv, da se mora zglasiti na vojaškem odseku zaradi vojaške razporeditve. Povedal je še, da si ne želi vojne. Prav tako njegovi prijatelji, ki so dobili omenjeni poziv.
Na spletni strani Ministrstva za obrambo Republike Srbije pa je objavljeno sporočilo z datumom 7. december 2007, ki pravi, da gre za redne pozive rezervistom v letošnjem in prihodnjem letu, kar je posledica organizacijskih sprememb v srbski vojski. 25-letnik in njegovi prijatelji pa so prepričani, da se Srbija pripravlja na najhujše.
Srbski predsednik Boris Tadić je v petek dejal, da "tisti, ki pozivajo na nasilje in vojno, ogrožajo predvsem svoje rojake". Povedal je še, da Srbija pripravlja, da bo zavarovala svoje rojake na Kosovu. Pripomnil pa je, da se je treba zavedati, da jih je mogoče zavarovati edino na miren način.
Drugi krog lokalnih volitev
Svoj glas je oddalo okoli 30 odstotkov volivcev. Kosovski Srbi so volitve zopet bojkotirali.
Na Kosovu je potekal drugi krog lokalnih volitev. V 23 od 30 občin, vključno z občino Priština, so volivci izbirali med 46 kandidati, ki v prvem krogu volitev 17. novembra niso dobili zadostnega števila glasov. Volitve so se začele ob 7. uri, volišča pa so se zaprla ob 19. uri.
Drugi krog lokalnih volitev ni potekal v štirih občinah na severu Kosova, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo. Srbsko prebivalstvo je namreč bojkotiralo prvi krog volitev, v teh občinah - gre za Ljeposavić, Zubin Potok, Zvečane in Štrpac - pa je vodja misija ZN na Kosovu (Unmik) Joachim Rücker sedanjim županom podaljšal mandat za šest mesecev.
Največje število kandidatov je imela Demokratska stranka Kosova (PDK) Hašima Tačija, ki je 17. novembra zmagala na parlamentarnih volitvah. Za to stranko se je po številu kandidatov uvrstila Demokratska zveza Kosova (LDK). V prvem krogu lokalnih volitev so kandidati PDK zmago slavili v dveh občinah Srbici in Glogovcu, kandidat LDK pa v Novem Brdu.
Zanimanje za drugi krog lokalnih volitev je bilo skromno. Dve uri po odprtju okoli 2000 volišč je po poročanju kosovskih medijev svoj glas oddalo le malo volivcev. Volitve je spremljalo tudi okrog 5000 opazovalcev in okrog 7000 pripadnikov policije.
