Srbija še vedno brez vlade

Danes sta minila dva meseca od parlamentarnih volitev v Srbiji, toda vsaka od ključnih strank iz demokratskega bloka, ki naj bi oblikovale novo vlado, še vedno vztraja pri začetnih izhodiščih. V torek je brez dogovora minil še en sestanek predstavnikov Demokratske stranke (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića, Demokratske stranke Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice in G17 plus nekdanjega finančnega ministra Mladjana Dinkića, za zdaj pa še ni znano, kdaj bo naslednje njihovo srečanje.

Na parlamentarnih volitvah 21. januarja je enako kot decembra 2003 največ mandatov (81) dobila Srbska radikalna stranka (SRS), ki jo zaradi odstotnega Vojislava Šešlja vodi njegov namestnik Tomislav Nikolić. Radikalcem sledijo Tadičeva DS s 64 mandati, zveza Koštuničeve DSS in Nove Srbije (NS) Velimirja Ilića, ki imata skupno 47 mandatov, Dinkičeva G17 Plus (19), socialisti (SPS) Ivice Dačića (16) in zveza LDP-LSV-GSS-SDU Čedomirja Jovanovića s 15 mandati. Preostalih osem poslanskih sedežev je pripadlo petim manjšinskim strankam.

Čeprav so na volitvah zmagali, radikalcem tudi tokrat ni uspelo najti zaveznika z zadostnim številom mandatov za oblikovanje vlade, srbski predsednik Tadić pa je posvete s strankami, ki so si zagotovile vstop v parlament, začel 29. januarja. Ta krog pogovorov je končal v treh dneh in pričakovati je bilo, da bo v skladu z ustavo predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Tadićeva DS je sicer že med predvolilno kampanjo kot svojega kandidata za prihodnjega predsednika vlade izpostavila nekdanjega finančnega ministra Božidarja Djelića.

A reševanje kosovskega problema je povsem zamrlo pogovore o novi vladi. Obnovili so jih šele 2. marca, tokrat na ravni srečanj delegacij strank demokratskega bloka. DS in DSS sta že na prvem sestanku dosegli soglasje o vseh petih predlaganih načelih, ki bi jih morale sprejeti vse članice prihodnje vladne koalicije. To so zavzemanje za pridruževanje EU, popolno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ohranitev Kosova v sestavi Srbije, nadaljnji gospodarski razvoj ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Toda Koštuničeva DSS in Dinkićeva G17 plus sta nekaj dni pozneje prišli na dan z novim, šestim načelom, ki naj bi temeljilo na t.i. razdelitvi odgovornosti v državi med članicami vladajoče koalicije. Stranki praktično zahtevata od DS, da se mora opredeliti za enega od vodilnih položajev v državi, predsedniškega ali premierskega. Če hoče obdržati prvega, mora drugega prepustiti DSS, natančneje, sedanjemu premieru Koštunici.

To šesto načelo je nesprejemljivo za DS, ki je po torkovem neuspešnem sestanku sporočila, da bo prihodnje srečanje morebitnih koalicijskih partnerk v njenem štabu in da vztraja pri njenem kandidatu za položaj premiera. DSS je prav tako ponovila, da Djelič zanjo ni sprejemljiv, ker meni, da se DS, ki ima 23 odstotkov poslanskih sedežev, vede tako, kot da bi jih imela 53, oziroma da ji ne moreta pripasti oba najvišja položaja v državi.