Voždovac in Zvezdara sta samo dve zloglasni beograjski občini, znani po lokalni mafiji. V preteklosti so kriminalne združbe obračunavale predvsem med seboj, z nastankom vojnih front na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu pa so ulični morilci čez noč postali nekakšni psevdo heroji, ki so v imenu patriotizma izvrševali najbolj gnusne zločine. Ob koncu vojne, so se, še bolj naduti zaradi politične zaščite, vrnili v glavno mesto.

Ena od močnejših kriminalnih združb, znana po kraji avtomobilov in po trgovanju s heroinom ima sedež, v Surčinu. Tudi Spasojević, eden od vodij zemunskega klana, izhaja iz te bande.

Vodja Surčinskega klana, Ljubiša Buha Čume, je živel tukaj. Živel zato, ker je zdaj v priporu, po informacijah iz srbske policije pa bo kot zaščitena priča nastopil tudi zoper Milorada Vukovića - Legijo, vodjo zemunskega klana.

Mediji so Čumeta v preteklosti večkrat povezovali z novo demokratično oblastjo, Đinđić pa znanstva z njim nikoli ni zanikal. Pred nekaj meseci so kriminalci iz Zemuna sredi belega dne vrgli v zrak eno od Čumetovih podjetij, njegova žena, Ljiljana Buha pa je zaradi razkrivanja nekaterih podrobnosti v javnosti, ki je Čumeta povezovala tudi z Zemunskim klanom, končala v njihovem zasebnem zaporu. O zločinih surčinskega klana srbski mediji pogosto poročajo, domačini pa pred kamero še vedno ne želijo govoriti. Ko se kamera ugasne, so sicer bolj zgovorni, a nekatera imena še vedno šepetaje izgovorijo.

Konec zgodbe za večino beograjskih kriminalcev je ponavadi na pokopališču. A se tudi tu, že na prvi pogled ločijo od navadnih ljudi.