'Srbija izginja kot žrtev politike'

Srbi obeležujejo peto obletnico umora premierja Zorana Đinđića. Pred njegovim grobom se je že v torek zbrala dolga vrsta ljudi, tako mladih kot starih, ki so se želeli pokloniti pokojnemu politiku, danes pa so številni predstavniki politike in javnega življenja v Srbiji počastili spomin na tragično preminulega politika. Poleg omenjenih so se pokojnega spomnili tudi številni državljani, ki so ob njegovem grobu prižigali sveče in polagali vence. Ob obletnici atentata so predstavniki srbske vlade ob spominski plošči na dvorišču vladnega poslopja, kjer je bil umorjen, položili venec z napisom "Doktorju Zoranu Điđiću - Vlada Srbije". Ob polaganju venca so bili prisotni vsi ministri, na čelu s premierjem v odstopu Vojislavom Koštunico. Prav tako so venec ob spominski plošči položili člani nekdanje Đinđićeve vlade. Delegacijo nekdanjih ministrov je vodil Đinđićev naslednik na mestu srbskega premiera Zoran Živković, v delegaciji pa je bil tudi sedanji podpredsednik vlade Božidar Đelić, ki je bil v Đinđićevi vladi finančni minister.

Spomin na Đinđića je počastila tudi delegacija njegove Demokratske stranke (DS), na čelu z njenim predsednikom in predsednikom Srbije Borisom Tadićem. Ob njegovem grobu na Aleji velikanov so položili venec in prižgali sveče. Poleg strankarske delegacije je bilo ob Đinđićevem grobu opaziti številne osebnosti iz javnega življenja, pa tudi več sto drugih ljudi. Med njimi je bila tudi Đinđićeva nekdanja žena Ružica s hčerko Jovanko in sinom in Luko.

Člani Liberalno demokratske stranke (LDP) so venec položili ob spominski plošči na kraju Đinđićevega umora. Ob tem je predsednik stranke Čedomir Jovanović dejal, da "Srbija od Đinđićevega umora pet let propada in izginja kot žrtev politike, ki je umorila Đinđića". Dodal je, da je 12. marec 2003 prekletstvo za Srbijo, in da se mora ta vrniti na Đinđićevo pot. Jovanović je ob še opozoril, da je med drugimi za smrt nekdanjega premiera odgovoren tudi Koštunica, ki je ohranil vrednostni sistem nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. "Poleg tega pa je Koštunica takrat vse podredil temu, da bi zrušil Đinđićevo vlado. Mislim, da je Koštunica prvi med odgovornimi za nesrečni 12. marec," je bil kritičen Jovanović.

Peterica obsojenih še na begu

Srbskega premierja so ostrostrelci ubili pred vhodom v vladno poslopje 12. marca 2003. Morilci, ki so pripadali beograjski mafijski skupini Zemunski klan in razvpitim posebnim policijskim enotam Rdeče baretke, so bili lani obsojeni na skupno 378 let zapora. Glavna organizatorja umora, nekdanji poveljnik Rdečih baretk Milorad Ulemek Legija in njegov pomočnik Zvezdan Jovanović, sta dobila po 40 let zapora, ostalih deset obtoženih pa od 30 do 35 let. Peterica obsojenih je sicer še vedno na begu. Obsodba, sprejeta po maratonskem sodnem procesu, še ni pravnomočna.

Politično ozadje umora še vedno ni razjasnjeno. Policijo obtožujejo, da Đinđića ni zaščitila, kljub temu da je bil dva tedna pred umorom tarča spodletelega atentata. Pri tem je bil nov poskus napada nanj pričakovan, napovedoval ga je tudi neki tabloid v lasti mafije.

Srbijo spravil na evropsko pot

Đinđić, ki je leta 2000 postal prvi demokratično izvoljeni premier v Srbiji, je hitro začel proces demokratizacije ter korenitih družbenih in socialnih sprememb v Srbiji. V času njegove vlade se je inflacija v Srbiji znižala z 41 na 15 odstotkov, ugodna je bila gospodarska rast. Beograd je v času njegovega mandata začel sodelovati s haaškim sodiščem in prijeli so več haaških obtožencev, med njimi Slobodana Miloševića.

Đinđić je pomembno prispeval h gradnji dobrih odnosov z Zahodom po večletni izolaciji Srbije. Država je vendarle stopila na evropsko pot in kazalo je, da bo kmalu nadoknadila izgubljeno iz časa Miloševićevega režima. Atentat na Đinđića pa je ta proces močno ogrozil.