Haaško tožilstvo je danes predstavilo svojo zaključno besedo v primeru proti Anteju Gotovini, Mladenu Markaču in Ivanu Čermaku. Pri tem je glavni tožilec tega primera Alan Tieger dejal, da se tožilstvo nikakor ne sprašuje o legitimnosti akcije Nevihta, temveč o zločinih, ki so bili med akcijo storjeni.
Te zločine naj bi po besedah Tiegra storili z namenom, da za vedno preženejo srbske prebivalce iz hrvaškega ozemlja, to odločitev pa naj bi sprejeli v dogovoru med hrvaškim političnim in vojaškim vrhom, na čelu s takratnim predsednikom Franjom Tuđmanom. Ta naj bi bil tudi najbolj odgovoren. Tieger je več kot desetkrat citiral nekdanjega hrvaškega voditelja, ki je bil po besedah, zapisanih v obtožnici, na vrhu omenjenega skupnega zločinskega podviga.
O akciji naj bi se dogovorili 31. julija 1995, načrt pa je po besedah tožilca vključeval tudi garantiranje, da bi s tem pregnali tudi civiliste, hkrati pa tudi umore in kraje, pozneje pa tudi preprečevanje morebitnih poskusov vrnitve srbskega prebivalstva. "Tu nihče ne trdi, da je Hrvaška želela pregnati Srbe iz države," je menil Tieger. V nadaljevanju je dejal, da ni nobenega dvoma, da so Hrvati v vojni veliko pretrpeli. Pri tem je poudaril, da je hrvaški vrh žrtvoval tudi nedolžne Hrvate in ne le Srbe. Citiral je Tuđmana, ki je nasprotoval tudi vrnitvi Hrvatov v Bosansko Posavino. "Če bomo mi zahtevali povratek 100.000 Hrvatov v Posavino, potem bo tudi 300.000 Srbov lahko zahtevalo vrnitev na Hrvaško," je po besedah Tiegra dejal Tuđman.
"Srbe je Tuđman obravnaval kot rak rano na hrvaških tleh in kot dolgoročno grožnjo hrvaškim strateškim interesom. Menil je, da je treba število Srbov zmanjšati za toliko, da ne bodo nikoli več mogli ogroziti hrvaške države, hkrati pa je z veseljem govoril o preseljevanju državljanov," je dejal haaški tožilec. Dodal je, da je Srbe obravnaval tudi kot drugačno civilizacijo, nezdružljivo s hrvaško, na Hrvaško pa je zgodovinsko gledal kot mejo med Vzhodom in Zahodom, ki preprečuje vdor pravoslavcev na Zahod.
Tieger je ponovil tezo tožilstva, da so hrvaški vojaki s topniškim ognjem napadli civilne tarče v mestih, kot so Knin, Benkovac, Obrovac in Gračac.
Izpostavil je, da je napadom poveljeval Gotovina ter da so sledili srečanju pokojnega Tuđmana in njegovih sodelavcev, med katerimi so bili tudi takratni obrambni minister Gojko Šušak ter Gotovina in Markač.
Dodal je, da so vojaki Gotovine in Markača ropali srbske hiše, potem ko so prebivalci zbežali, ter da so ubijali civiliste, ki so ostali. Tieger bremeni obtožence tudi zato, ker niso kaznovali storilcev teh zločinov, ki jih je hrvaška stran zanikala.
'Tožilstvo prevzelo vlogo hudičevega odvetnika'
Po celodnevnih nastopih tožilstva je uvodni dan sklepnega dela sojenja spregovoril tudi odvetnik Gotovine Luka Mišetić, ki je dejal, da je tožilstvo prevzelo vlogo "hudičevega odvetnika" in je ponudilo zgolj "teorijo zarote".
Kot je zatrdil Mišetić, so zgolj tožilci videli etnično čiščenje na podlagi prekomernih topniških napadov hrvaške vojske. Poudaril pa je tudi, da nihče izmed srbskih civilistov niti srbskih častnikov ali uradnikov ZN v svojih izjavah ali pričevanjih o Nevihti ni povezal etničnega čiščenja in topniških napadov. Za Mišetićem naj bi v torek nastopili še ostali odvetniki hrvaških generalov.
Najvišja kazen zahtevana za Gotovino
Haaško tožilstvo za tri hrvaške generale zahteva dolgoletne zaporne kazni. Za Anteja Gotovino zahteva 27 let, za Mladena Markača 23, za Ivana Čermaka pa 17 let zapora. Obramba hrvaških generalov po drugi strani predlaga naj Gotovino, Markača in Čermaka oprostijo obtožb.
Skupna obtožnica trojico bremeni osebne in poveljniške odgovornosti za zločine proti človečnosti in vojne zločine proti srbskim civilistom na širšem območju Knina med in po operaciji Nevihta poleti 1995. Sojenje proti trojici se je začelo 11. marca 2008.
Markač in Čermak sta se predala haaškem sodišču leta 2004, Gotovino pa so, potem ko je bil več let na begu, leta 2005 aretirali v Španiji.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.