FOTO: Kijev: krivi so ruski teroristi. Moskva: grozovit zločin zakrivil Kijev

Najmanj 13 ljudi je bilo danes ubitih, še 20 pa ranjenih, ko je granata zadela avtobusno postajo v Donecku, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Po prvih podatkih je granata na postajo v naselju Leninski priletela okoli 8.30 po lokalnem času. Šlo naj bi za minometno granato, izstreljeno iz minibusa. V eksploziji sta bila uničena trolejbus in mimo vozeči avtomobil, je sporočilo obrambno ministrstvo samooklicane republike Doneck, ki je za napad obtožilo ukrajinske vojake.

A v Kijevu so odgovornost za smrt civilistov na postaji pripisali separatistom. "V terorističnih napadih umirajo nedolžni Ukrajinci. Rusija bi morala te teroriste ustaviti," je na družbenem omrežu Twitter zapisal ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin. Tudi ukrajinsko obrambno ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da so "teroristi obstreljevali potniško postajališče".

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v odzivu na današnji napad v Donecku dejal, da odgovornost nosi Rusija, saj so po mnenju Kijeva napad izvedli pro-kremeljski uporniki.

"Ruski teroristi so znova storili grozljivo dejanje zoper človečnost," je v izjavi, objavljeni na spletni strani vlade, poudaril ukrajinski premier. "In odgovornost za to nosi Rusija," je dodal.

Kmalu po tragediji so v Donecku prijeli več osumljencev, ki naj bi bili odgovorni za dejanje. Do obstreljevanja je sicer prišlo v četrti, ki so ji spopadi doslej prizanesli.

Rusi obsojajo napad

"Pretreseni smo ob grozovitem novem zločinu v Donecku, kjer je bilo zjutraj v obstreljevanju ukrajinskih sil ubitih in ranjenih na desetine miroljubnih civilistov," je v sporočilu za javnost zapisal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Napad, za katerega so prst uperili proti Kijevu, je bil po njegovih besedah "surova provokacija", katere cilj je spodkopavanje mirovnih prizadevanj.

Do napada je prišlo le nekaj ur po tistem, ko so se zunanji ministri Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije v Berlinu dogovorili o umiku težkega orožja s kriznih območij. Večerni pogovori v sredo, ki so trajali skoraj štiri ure, so se končali s skupnim pozivom h končanju sovražnosti, a brez dogovora o ustavitvi spopadov na vzhodu Ukrajine.

Znova boji za letališče

Ukrajinska vojska je sicer medtem sporočila še, da so se znova razplamteli boji za letališče v Donecku in da so se morali ukrajinski vojaki po več dneh napadov umakniti iz glavnega dela letališča, ki je sicer v napadih že dodobra uničeno.

Samo v minuli noči je bilo spopadih za letališče ubitih šest ukrajinskih vojakov, v zadnjih 24 urah pa skupno deset. Še 16 jih je bilo ranjenih, je sporočilo ukrajinsko obrambo ministrstvo. Na strani upornikov so za zdaj priznali 16 ranjenih borcev.

Prošnja za nov program pomoči

Ukrajina je Mednarodni denarni sklad (IMF) zaprosila za nov širši program pomoči, želi pa tudi doseči spremembo pogojev za poplačilo dolgov, je v Davosu po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom v sredo povedala generalna direktorica IMF Christine Lagarde.

IMF je aprila lani odobril 17 milijard dolarjev finančne pomoči Ukrajini za dve leti v okviru širšega reševalnega paketa v vrednosti 27 milijard dolarjev, a pod pogojem, da Ukrajina sprejme obsežne in zahtevne reforme. To med drugim pomeni višje davke, ostre varčevalne reze v javnem sektorju in povišanje cen energije. IMF želi tudi privatizacijo državnih podjetij, ki ustvarjajo izgubo ter okrepitev boja proti korupciji.

A doslej je Ukrajina pri uvajanju reform storila le malo. IMF, ki je Kijevu doslej dal le del pomoči, je sicer že izrazil bojazen, da bo Kijev potreboval dodatno takojšnjo pomoč v višini 15 milijard dolarjev.

Ukrajinska vlada trdi, da je ugoditev prošnje ključna za preobrat v gospodarstvu, ki je močno oslabljeno zaradi konflikta na vzhodu države. Lani se je gospodarstvo skrčilo za 7,5 odstotka, kar je za državo predstavljalo najslabše leto po koncu druge svetovne vojne. Za letos je napovedano dodatno krčenje gospodarstva za pet odstotkov.