Za začetek uresničevanja mirovnega sporazuma, ki so ga vodilne makedonske in albanske stranke podpisale 13. avgusta na Ohridu, je moralo sobranje v paketu sprejeti vse ustavne spremembe in preambulo ustave. Za spremembe je glasovalo 94 poslancev štirih največjih strank, proti jih je bilo 13. Potrebno dvotretjinsko večino so zagotovile največje stranke v sobranju, VMRO-DPNME in Socialdemokratska stranka Makedonije ter Demokratska stranka Albancev in Stranka demokratskega napredka. Ustavnim spremembam so nasprotovali predvsem predstavniki manjših parlamentarnih strank.
Številni poslanci makedonskih strank so po glasovanju dejali, da je to začetek konca Makedonije kot samostojne države, ter da so za spremembe glasovali proti svoji volji. Ob pritisku mednarodne skupnosti in grožnjah albanskih upornikov z orožjem druge rešitve ni, so še poudarili. Mednarodna skupnost, ki od Makedonije pričakuje, da bo uresničila tudi dogovor o amnestiji albanskih upornikov, je s sprejetjem ustavnih sprememb zadovoljna. Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Solana pa je dejal, da je Makedonija izbrala mir.
"Z razglasitvijo je končana skoraj dvomesečna razprava v makedonskem parlamentu. O ustavnih reformah, s katerimi je albanski etnični manjšini v Makedoniji omogočenih več pravic, so se dogovorili ob podpisu ohridskega mirovnega sporazuma voditelji štirih največjih parlamentarnih strank in predstavniki mednarodne skupnosti," je za 24 ur iz Skopja poročal Safet Biševac.
"Popravili smo ustavo, zdaj moramo popraviti mentaliteto, ki je pripeljala do konflikta," je dejal Arben Džaferi, predsednik Demokratske stranke Albancev.
Albanci predstavljajo tretjino makedonskega prebivalstva, njihov jezik je z ustavnimi amandmaji dobil status uradnega jezika v določenih postopkih in na določenih ozemljih države, v skladu z amandmaji pa se bodo makedonski državljani albanske nacionalnosti lažje zaposlovali tudi v policiji. V reformirani ustavi, o kateri so se ob posredovanju mednarodne skupnosti dolgo usklajevali voditelji glavnih dveh makedonskih in dveh albanskih strank, so status državotvornega naroda dobili poleg Makedoncev in Albancev dobili še Srbi, Turki, Vlahi, Romi in muslimani ter ostale narodne manjšine, ki živijo v Makedoniji.
Stranka demokratičnega napredka (PDP) je glasovanje o paketu 15 ustavnih dopolnil zavračala, in sicer predvsem zato, ker se ni strinjala s predlogom besedila preambule ustave, v katerem je zapisano, da je Makedonija država "državljanov Republike Makedonije, makedonskega naroda, kot tudi državljanov, ki živijo znotraj njenih meja, ki so pripadniki albanskega, turškega, vlaškega, srbskega, romskega in drugih narodov".
Makedonska ustava je bila sprejeta 17. novembra 1991. V času sprejemanje te ustave poslanci albanskih strank niso želeli biti navzoči v skupščinski dvorani.
Makedonski predsednik Boris Trajkovski pa je v današnjem pismu predstavnikom mednarodne skupnosti ponovno zagotovil podelitev amnestije nekdanjim pripadnikom uporniške albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) in dodal, da bo vsem pristojnim organom dal navodila, kako naj v zvezi s tem ukrepajo. V pismu makedonski predsednik med drugim pojasnjuje, da bodo podelili imuniteto vsem pripadnikom ONV, ki so prostovoljno predali orožje pred 26. septembrom, pristojni organi pa bodo dobili navodila, naj ne aretirajo oziroma ne začnejo kazenskega postopka proti nikomur od tistih, ki jim bodo podelili imuniteto. Edina izjema naj bi bili le pripadniki ONV, ki so zagrešili zločine v pristojnosti haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Trajkovski je pismo naslovil na generalnega sekretarja zveze NATO Georgea Robertsona, visokega predstavnika EU za skupno zunanjo politiko Javierja Solano in predsedujočega OVSE Mircea Geoano.
Prihodnji teden naj bi Makedonijo obiskala tudi glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte, predvsem bo iskala podporo pri preiskavi domnevne množične grobnice makedonskih ujetnikov. Albanci pa bodo vztrajali pri preiskavi ubojev civilistov, ki naj bi jih ubile makedonske varnostne sile pri vasi Ljuboten nekaj dni pred mirovnim sporazumom.
