Izvirni predlog resolucije so ZDA sicer predstavile prejšnji teden. Večina članic VS si še vedno želi pomembnejše vloge ZN v politični in gospodarski obnovi Iraka, kot so jim jo pripravljene ponuditi ZDA.
Bistvo ameriško-britansko-španskega predloga resolucije je odprava sankcij proti Iraku, z izjemo sankcij na uvoz orožja, legitimizacija okupacije, do katere je prišlo brez izrecne odobritve VS in prehod nadzora nad humanitarnim programom nafta za hrano iz rok ZN v roke ZDA, ki bi tako povsem nadzirale iraško gospodarstvo. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov je dejal, da je načeloma zadovoljen z odgovori, ki jih je zastavil predlagateljem resolucije, vendar opozoril, da ostajajo še številna odprta vprašanja. Medtem ko Rusijo najbolj skrbi usoda pogodb iz programa nafta za hrano, pri čemer ima sama terjatve v višini 4 milijarde dolarjev, pa je predstavnike Francije, Nemčije, Kitajske in drugih držav skrbela vloga ZN pri gospodarski in politični obnovi Iraka.
Večina članic VS ZN nasprotuje prevelikim pooblastilom okupacijskih sil, vendar pa predvsem nestalne članice ZN ne bi rade odkrito nasprotovale ZDA, ki še niso pozabile neuspeha pri iskanju podpore za resolucijo, ki bi odobrila napad na Irak. Med razpravo v VS se je pojavila tudi zamisel o sklicu mednarodne konference za Irak, podobne tisti leta 2001 za Afganistan, s čimer naj bi se načeloma strinjala celo Velika Britanija. Večina diplomatov na ZN meni, da bodo ZDA morale nekoliko popustiti in ZN dati vsaj na videz pomembno vlogo, saj številne države brez tega ne bodo mogle prispevati za obnovo Iraka.
