Spremembe v financiranju strank razburjajo: še več denarja za večje

Katera od strank si od dobrih dveh milijonov in pol evrov odreže največji kos pogače in kolikšen? Po trenutni zakonodaji se 25 odstotkov tega denarja enakomerno porazdeli med stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj odstotek glasov. Preostalih 75 odstotkov pa sorazmerno, glede na število glasov, kar pomeni, da več dobijo stranke, ki so na volitvah dobile več glasov. Po novem predlogu pa bi se razmerje spremenilo na 10 proti 90 odstotkov. To pomeni, da bi še več dobile stranke, ki so na volitvah dobile več glasov, na račun tistih, ki so dobile manj glasov.

Kot pravi poslanec državnega zbora Matej Tašner Vatovec po trenutnem predlogu drži, da bi Gibanje Svoboda in SDS dobili največ iz tega izračuna ter da bi tudi posledično vse ostale stranke, tako NSi, SD in Levica, kot tudi izvenparlamentarne stranke dobili manj.

Po obstoječem sistemu je denimo Gibanje Svoboda mesečno prejemalo 78 tisoč evrov, SDS pa 42 tisoč evrov. Po neuradnih izračunih bi po novem Gibanje Svoboda dobila približno sedem tisočakov več, SDS pa približno pet tisočakov več. Nova Slovenija bi izgubila le nekaj evrov, SD približno 50 evrov, Levica pa 800 evrov. Novo razmerje je po mnenju neparlamentarnih Piratov, ki bi mesečno bili ob tisoč evrov in pol, najmanj nepošteno.

Jasmin Feratovič (Pirati) je situacijo komentiral z naslednjimi besedami: "Gre res za drastično zvišanje moči za Gibanje Svoboda in za Slovensko demokratsko stranko. Predvsem nas skrbi, kam nas ta scenarij pelje. Ne želimo si, da bi na koncu slovenska politika izgledala samo kot ping pong med tema dvema največjima strankama."

Prvopodpisani pod zakon in vodja poslancev največje parlamentarne stranke Borut Sajovic sicer zatrjuje, da nobena od političnih strank ne bo na slabšem. Obenem dodaja, da več denarja za plače strank ne bo ter da se sredstva v proračunih za leto 2023 in 2024 ne spreminjajo. 

Medtem ko na eni strani nekdo dobi več, na drugi strani nekdo dobi manj. Kako je to možno, če so sredstva enaka? Sajovic odgovarja, da se bomo o tem lahko pogovarjali v nadaljevanju in da so sredstva za omenjeni leti v proračunu določena.

Pod predlogom zakona je, poleg treh koalicijskih strank, podpisana tudi Nova Slovenija. Janez Cigler Kralj pojasnjuje naslednje: "Vsak dogovor, ki bo sledil priporočilom Računskega sodišča, torej po večji transparentnosti, preglednosti financiranja političnih strank, bo dober. To bo kar v redu postavilo razmerja glede financiranja političnih strank."

A glede sprememb razmerij očitno niti v koaliciji niso enotni. 

Na vprašanje, ali Levica zakon v tej obliki, kot je sedaj, torej da bi Levica dobila manj, podpira, Tašner Vatovec odgovarja: "Kot rečeno, to je bil nek minimalni konsenz. Jaz računam na to, da bo v nadaljnem postopku tudi ta določba na tak način urejena, da bodo tudi izvenparlamentarne stranke imele bolj ugodno financiranje kot sedaj."

Za financiranje strank se zdaj sicer lahko nameni največ 0,017 odstotka BDP. Ali bi se ta delež lahko zvišal, pa predlagatelji ne razkrivajo.