Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po pogovorih v Prištini dejal, da ga preseneča upočasnitev uresničevanja demokratičnih sprememb na Kosovu. Tamkajšnje voditelje je kritiziral predvsem zarardi nespoštovanja pravic manjšin. Prav to je eden glavnih pogojev za začetek pogovorov o prihodnjem statusu pokrajine. Odposlanec ZN Kai Eide naj bi oceno podal v nekaj tednih, če bo pozitivna, naj bi se pogajanja začela septembra ali oktobra.
Kosovski voditelji bi morali pospešiti uresničevanje standardov, ki jih je mednarodna skupnost opredelila kot pogoj za začetek pogovorov o prihodnjem statusu pokrajine, je dejal Solana.
V Beogradu, kjer se je Solana mudil dopoldne, so bila v središču pozornosti vprašanja, ki zadevajo državno skupnost Srbije in Črne gore, Kosova se skoraj niso dotaknili, je Solana zatrdil v Prištini. Poudaril pa je, da je svojim beograjskim sogovornikom predstavil stališče Bruslja, da bi se kosovski Srbi morali vključiti v delo obstoječih pokrajinskih ustanov.
Kosovskih Srbov v to ni prepričal. Po srečanju z visokim evropskim predstavnikom so namreč sklemnili, da tudi v prihodnje ne bodo sodelovali v delu prehodnih kosovskih ustanov. Solani so pojasnili, da v sedanjih razmerah kaj takega ni mogoče, ker imajo le deklarativno podporo misije ZN (UNMIK), ki naj ne bi ničesar naredila na področju decentralizacije oblasti v pokrajini. Ta naj bi Srbom dala več moči pri odločanju.
"Zavedam se, da so Srbi razočarani, toda pravi odgovor je, da se nihče razen njih samih ne more bolje potegovati za njihove interese", je na to dejal Soren Jessen-Petersen, vodja misije ZN na Kosovu. Poudaril je, da se je UNMIK zavzemal za interese kosovskih Srbov, ki so po njegovem žrtve politike. Kot je pojasnil, jim tudi Beograd ne dopušča, da bi sami odločali o svoji usodi.
.
