Podnebni vrh brez večjega napredka

Predsednica podnebne konference v Koebenhavnu, sicer tudi nekdanja danska ministrica za okolje in najverjetnejša bodoča evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedegaard je odstopila s položaja, poroča tiskovna agencija Reuters. Njen stolček je prevzel danski premier Lars Lokke Rasmussen. Hedegaardova je zanj dejala, da je primernejša izbira za ta položaj.

Še naprej bo vodila pogajanja, danski premier pa jo je imenoval za svojo posebno predstavnico. Razložila je, da gre le za proceduralno vprašanje. Reuters dodaja, da so jo afriški predstavniki kritizirali, saj naj bi bila pristranska in naj bi med pogajanji dajala prednost bogatim državam.

Sicer v Koebenhavn prihaja vse več svetovnih voditeljev, ki bodo v četrtek in petek sodelovali na podnebnem vrhu. Rasmussen naj bi tako v naslednjih dobrih dveh dneh skušal v dialogu s skoraj 120 svetovnimi voditelji, med njimi bo tudi slovenski premier Borut Pahor, doseči dogovor, ki naj bi vodil v celovit globalen režim za spopadanje s podnebnimi spremembami.

Razhajanja glede izpustov toplogrednih plinov

Že kar nekaj časa namreč vsi znaki govorijo v prid temu, da bo izid Koebenhavna najverjetneje okviren političen sporazum, ki ga bo treba kasneje, verjetno že v prihodnjem letu, nadgraditi v širši pravno zavezujoč sporazum. Vendar pa tudi določila okvirnega dogovora, ki je v primerjavi z dosedanjimi obsežnimi pogajalskimi predlogi sporazuma sorazmerno kratek dokument, še zdaleč niso usklajena. Odprta ostajajo vsa najbolj sporna vprašanja.

Še vedno ostaja razkorak med razvitimi državami in državami v razvoju glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Razvite države ne pristajajo na večje zmanjšanje emisij od že predstavljenih zavez, še posebej ker v ameriškem kongresu najverjetneje vse do pomladi prihodnje leto ne bodo sprejeli podnebne zakonodaje, ki bo uzakonila zmanjšanje izpustov v ZDA za najverjetneje skromne štiri odstotke glede na leto 1990. Države v razvoju pa vztrajajo na zgodovinski odgovornosti bogatih za sedanjo koncentracijo izpustov v ozračju in ne popuščajo pred pritiski razvitih, da bi sprejele bolj jasne zaveze o zmanjšanju izpustov in ne zgolj prostovoljne napovedi.

Koliko pomoči državam v razvoju?

Poleg tega še vedno ni jasnih določil glede mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami. Razvite države so v zadnjih dneh predlagale, da bi v tem obdobju za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami namenili skupno 30 milijard dolarjev, voditelji držav in vlad EU pa so minuli teden napovedali, da bo EU skupno namenila 7,2 milijarde evrov oz. približno tretjino zneska. Svoje je dodala tudi Japonska, ki bo revnim državam do leta 2012 namenila 15 milijard jenov (115 mio evrov) zasebnih in državnih sredstev.

Okoljevarstveniki in razvijajoče se države pozivajo k vsaj 150 milijard dolarjev letne pomoči razvitih po 2012.