V nastopu pred spodnjim domom ruskega parlamenta, dumo, je generalni tožilec Vladimir Ustinov pojasnil, da obstoječa ruska zakonodaja ne omogoča učinkovitega boja proti terorizmu, zato je po njegovem mnenju potrebno sprejeti nove ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili morebitne teroristične napade.
"Če bi za talce zajeli svojce in pokazali teroristom, kaj se lahko zgodi njihovim sorodnikom, bi lahko rešili številna človeška življenja. Zato si ne zatiskajmo oči in se ne obnašajmo diplomatsko," je dejal Ustinov.
Ustinov je za boj proti terorizmu predlagal še več drugih ukrepov, med drugim poenostavljene sodne postopke za osumljene terorizma, zaščito prič, infiltriranje pripadnikov varnostnih služb v teroristične skupine in nagrajevanje za sporočanje podatkov o teroristih. Glede predloga o zajetju svojcev teroristov je predsednik dume Boris Grizlov povedal, da bo parlament razpravljal o njem, če bo predlog predstavljen v obliki zakonskega dopolnila.
Putin za odpravo večinskega volilnega sistema
Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, pa je v prvem branju sprejel predlog zakona, s katerim predsedniku države prepušča imenovanje guvernerjev regij. Zakon, ki ga je predlagal Kremelj, ukinja neposredne volitve guvernerjev regij in uvaja volitve v lokalnih skupščinah, ki bodo odločale o enem ali več kandidatih, ki jih bo predlagal Kremelj. Če pa lokalna skupščina dvakrat zavrne izvolitev kandidata Kremlja, jo lahko ruski predsednik razpusti. Zakon mora skozi dumo v treh branjih, nato mora o njem odločati zgornji dom parlamenta, svet federacije, nazadnje pa ga bo podpisal predsednik.
Omenjeni zakon je sicer le ena od vrste reform, ki so po Putinovem prepričanju nujne za krepitev države proti terorističnim grožnjam. Ruski predsednik se obenem zavzema za odpravo večinskega volilnega sistema pri volitvah v dumo, po katerem se sicer sedaj voli polovica poslancev.
V ruski prestolnici je pred glasovanjem v dumi pod sloganom Rusija brez Putina potekal shod ruske opozicije, pri katerem so prvič sodelovali ruska levica, nacionalisti in liberalci. Na shodu se je zbralo okoli 200 ljudi.
Rusiji grozijo samomorilski napadalci
Vodja ruskih obveščevalnih služb FSB Nikolaj Patrušev je dejal, da Rusiji grozi več kot 80 samomorilskih napadalcev, ki se urijo v tujini. "Ocenjujemo, da se v tujini uri več kot 80 samomorilskih napadalcev, ki jih bodo poslali v Rusijo, da bi te napade izvršili," je dejal Patrušev v spodnjem domu ruskega parlamenta, dumi.
Nekatere izmed potencialnih napadalcev pa naj bi ruske varnostne sile že 'onesposobile'. Največja težava pa je v tem, da ruske varnostne sile ne vedo natančno, kje naj bi napadalci vstopili na rusko ozemlje.
Samomorilski napadi so v zadnjih letih v Rusiji zahtevali mnogo žrtev. Nazadnje so samomorilske napade izvedli čečenski teroristi avgusta, ko sta v kratkem času strmoglavili dve potniški letali, pri čemer je umrlo 90 ljudi, nekaj dni kasneje pa se je samomorislki napadalec razstrelil v bližini postaje moskovske podzemne železnice. Takrat je umrlo 9 ljudi.
Najbolj pa je odmevala septemberska tragedija v Beslanu, ko so teroristi zaejli več kot 1.200 talcev v šoli, pri čemer so grozili tudi s samomorilsko akcijo.
