Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki sudanski vladi postavlja 30-dnevni rok za ustavitev nasilja v sudanski pokrajini Darfur. V primeru, da vlada v Kartumu v določenem času ne bo razorožila milic v Darfurju, preiskala primerov kršenja človekovih pravic, kaznovala kršiteljev in humanitarnim delavcem omogočila prostega vstopa na območje, pa ji resolucija grozi z gospodarskimi sankcijami. Glasovanja sta se vzdržala Kitajska in Pakistan.
Sudan je resolucijo varnostnega sveta že zavrnil.
Voditelji afriških držav so se medtem v ganski prestolnici Akra dogovorili, da bodo povečali število mirovnih sil v pokrajini Darfur.
Zaradi nasilja in lakote do 80.000 mrtvih
V Darfurju je po ocenah ameriškega urada za mednarodni razvoj (USAID) zaradi nasilja in lakote doslej umrlo do 80.000 ljudi. Kot je v četrtek povedal namestnik vodje urada za mednarodni razvoj (USAID) Roger Winter naj bi se ta številka v prihodnjih mesecih še povečala. Ogroženih je namreč okoli 350 tisoč ljudi. Po Winterjevih besedah naj bi humanitarna kriza v Darfurju trajala še 18 mesecev. Izgnanci namreč letos niso mogli pobrati posevkov in bodo zaradi tega odvisni od mednarodne pomoči še eno obdobje žetve.
Deževno obdobje bo otežilo razmere v Darfurju
Po podatkih USAID so milice Džandžavid iz Darfurja pregnale že okoli 1,2 milijona ljudi, ki so se v iskanju varnosti zbrali v 134 begunskih taboriščih. Eno izmed takšnih taborišč je v samo enem mesecu sprejelo 55 tisoč ljudi. Ena izmed največjih težav, poleg pomanjkanja varnosti, je za prebivalce in mednarodno pomoč neprimernost bivališč, saj se približuje deževno obdobje, poleg tega pa so zelo neurejene sanitarne razmere. V taborih je na primer stranišč dovolj le za 10 do 20 odstotkov ljudi, kar pa kot posledico prinaša bolezni, kot sta kolera in ošpice. Prav tako je namestnik vodje USAID izrazil zaskrbljenost, da bo sudanska vlada poskušala izgnance vrniti na njihovo območje s silo. Ti ljudje pa se ne želijo vrniti, saj so popolnoma prestrašeni.
