Kljub drugačnim prvim napovedim in vidnemu nezadovoljstvu s sprejeto resolucijo je sudanska vlada sporočila, da bo upoštevala resolucijo, ker jo zaradi pritiskov mednarodne skupnosti mora. "Z dokumentom sicer nismo zadovoljni, vendar se bomo potrudili," je v Adis Abebi dejal sudanski veleposlanik pri Afriški uniji Usman El Said. Kot je dodal, se Sudan ne bo spustil na enako raven kot Izrael, ki ne sprejema odločitev ZN.
Dopoldan je sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail dejal, bo vlada v Kartumu v nedeljo odločila, kako se bo odzvala na 30-dnevni ultimat, ki so ji ga ZN postavili za razorožitev arabskih milic Džandžavid.
"Resolucija ne bi smela biti tako enostranska, temveč bi morala obravnavati tudi problem upornikov v Darfurju," je dejal Ismail. Da bi združile svoje vrste proti morebitnemu tujemu posredovanju v Darfurju, so oblasti v Kartumu osvobodile 49 vodij islamistične opozicije, gibanja Hasana Turabija.
V petek sprejeta resolucija VS ZN sudanski vladi postavlja 30-dnevni rok za ustavitev nasilja v sudanski pokrajini Darfur. Če vlada v Kartumu v določenem času ne bo razorožila milic v Darfurju, preiskala primerov kršenja človekovih pravic, kaznovala kršiteljev in humanitarnim delavcem omogočila prostega vstopa na območje, resolucija grozi z uresničevanjem 41. člena ustanovne listine ZN, ki dovoljuje uvedbo gospodarskih sankcij in prekinitev diplomatskih odnosov. Beseda sankcije v resoluciji sicer ni izrecno omenjena. ZDA so namreč iz zadnje različice dokumenta umaknile to besedo, ki ji je v 15-članskem VS ZN nasprotovalo sedem držav, med njimi Rusija in Kitajska, saj bi bila po njihovih ocenah ohranitev sankcij v resoluciji neproduktivna.
VS ZN je tudi ukazal uvedbo embarga na orožje za arabske milice Džandžavid, ki naj bi bile po splošnem prepričanju odgovorne za poboje in humanitarno krizo v Darfurju. Na vse članice ZN je naslovil zahtevo, naj preprečijo prodajo orožja, streliva in druge vojaške opreme tem milicam.
V Darfurju naj bi bilo v zadnjih 17 mesecih z domov pregnanih kakih 1,2 milijona ljudi, število mrtvih v nasilju pa naj bi po ocenah ZN doseglo 80 tisoč. Humanitarna kriza pa se še poglablja, saj je težke življenjske pogoje in šibko zdravje beguncev še dodatno ogrozilo sezonsko deževje, ki bo najbrž trajalo več tednov. Delavci humanitarne organizacije Zdravniki brez meja poročajo o izjemno visokem številu primerov podhranjenosti, diareje in ošpic.
