Na slovesnosti, ki se je je v Ženevi udeležilo približno 400 Palestincev in Izraelcev ter več sto povabljencev iz vsega sveta, so uradno sprejeli izraelsko-palestinsko ženevsko pobudo za mir na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar Arabske lige in nekdanji egiptovski zunanji minister Amr Musa je dejal, da je bolj kot ženevska pobuda pomembno izvajanje sporazumov, ki jih je Izrael podpisal pred tem.
Poziv v prid ženevski pobudi je podpisalo 58 nekdanjih svetovnih voditeljev, ki ocenjujejo, da je bližnjevzhodni konflikt terjal že preveč žrtev. Nekdanji voditelji si želijo hitro akcijo mednarodne skupnosti in jo pozivajo, naj podpre pobudo.
Na območju Gaze in na Zahodnem bregu pa so potekali protesti proti ženevski pobudi. Največjega se je na pobudo skrajnega palestinskega gibanja Hamas v begunskem taborišču Jabalija udeležilo kakih 1500 ljudi, ki so vzklikali gesla proti pobudi in njenemu avtorju Jaserju Abedu Rabu. Pobudi je naletela na nesoglasja tako na izraelski kot na palestinski strani.
Štirje mrtvi na Zahodnem bregu
Izraelska vojska je davi z močnimi posebnimi enotami vdrla v palestinski politični center v Ramali na Zahodnem bregu. Vojaki so med preiskovanjem hiš prijeli okoli 30 ljudi, ki naj bi pripadali skrajnemu islamskemu gibanju Hamas, med njimi pa naj bi bili tudi člani palestinskih varnostnih sil.
Po pričevanjih očividcev je prišlo do streljanja, v katerem so življenje izgubili trije Palestinci in en 9-letni deček. Po palestinskih virih sta dva od umorjenih pripadnika Hamasa, ki naj bi ju ustrelili med njunim obstreljevanjem izraelskih vojakov.
Desno krilo izraelske vlade je vpad v Ramalo pojasnilo kot mehanizem za preprečitev nadaljnjih napadov na Izraelce, hkrati pa obtožilo palestinske voditelje, da ne znajo krotiti svojih vojakov. Palestinski uradniki so njihove obtožbe ocenili kot grožnjo trenutnim mirovnim potezam, za katere si prizadevata tako izraelska kot palestinska stran.
Do vdora Izraelcev je prišlo le dan pred napovedanim srečanjem palestinskih frakcij v Kairu, ki naj bi s svojimi vojaškimi voditelji na čelu sklenile medsebojno premirje. Zahtevo po premirju je izrazil novi palestinski premier Ahmed Kurej, ki meni, da je mir med palestinskimi vojaškimi gibanji eden od potrebnih dejavnikov pri pogajanju z Izraelom. Usoda pogajanj pa ostaja negotova. Predstavniki Hamasa in Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP) trdijo, da so pogajanja preložena, medtem ko nekateri palestinski predstavniki trdijo nasprotno.
Ameriški poslanec William Burns, ki si prizadeva za uresničitev zastavljenega mirovnega načrta, je pozval obe strani naj delujeta tako, da bodo dogovori med palestinskim premierom Kurejem in njegovim nasprotnikom Šaronom čim prej stekli. Njuno srečanje se namreč napoveduje že dalj časa, zaradi neprestanih spopadov pa se venomer prelaga na drugič.
Izraelski minister za obrambo Šaul Mofaz naj bi se z Burnsom srečal že danes in mu predstavil izraelske namere in poteze, vključno z nameravano odstranitvijo nekaterih nelegalnih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Po poročanju časnika Haaretz naj bi Izrael odstranil šest prikoličarskih naselij, pet od teh so zasedli že ta konec tedna.
Po mirovnem načrtu bi moral Izrael odstraniti več kot sto vojaških oporišč na strateških točkah in zaustaviti gradnjo v 145 judovskih naselbinah, ki nastajajo od leta 1967, ko je Izrael zavzel Zahodni breg in puščavo Gazo. Večina držav te naselbine, ležeče na področju, kjer bi Palestinci radi ustvarili svojo lastno državo, označuje za ilegalne, vendar Izrael to zavrača. Od Palestincev pa mirovni načrt zahteva razpustitev vojaških gibanj in izvajanje demokratičnih reform, ki jih predvideva omenjeni načrt.
